Uničevalci brezskrbnega poletja

Da te bo poletje obdarjalo le s sončnimi radostmi, se izogni težavam, ki bi ti lahko zagrenile najlepši poletni dan.

75% bralkam slovenskega Cosma je počitnice že kdaj pokvarila vsaj ena od poletnih tegob. Vir: www.cosmopo litan.si. (foto: Shutterstock) Shutterstock
16. 7. 2010

Privošči si čudovito dolgo poletje, da pa ti ga ne bodo kvarile nevšečnosti z zdravjem, se oboroži z vedenjem o vsem, kar ti lahko zakuha poletje. Pravilo številka ena je: Sončenje oz. pretirano izpostavljanje soncu je škodljivo!

Pred soncem se moramo zaščititi tudi takrat, ko gremo le na sprehod po mestu ali livadi. Ne pozabi, sonce te lahko opeče tudi skozi oblačila: ‘’Bela obleka naj bi imela faktor zaščite 20,’’ opozarja asist. mag. Nena Guček Kopčaver, dr. med., spec. spl. med. Če se ti vseeno zgodi, da te opeče, se takoj umakni v senco, hladi kožo (obnese se tudi navaden jogurt ali hladni obkladki s fiziološko raztopino) ter ji vrni vlago (z vlažilno kremo po sončenju ali gelom iz aloje vere),  Kopčaverjeva opozarja:

Pred sončarico nisi nič bolj varna, če si npr. temnejše polti ali že močno zagorela, saj to stanje nima nobene povezave z (ne)zagorelo kožo (sončne opekline in sončarica niso nujno povezane) ali faktorjem zaščite mazila. Edina zaščita je pokrivalo, ki poleg glave zakrije še predel zatilja, tudi če si na morju že 14. dan. Sončarico lahko stakneš tudi, če si oblečena, a razoglava posedaš na kavici v pripekajočem soncu – koža ne bo opečena, sončarico pa boš imela kljub temu.

Zahrbtna sončarica

Sončarica je posledica odpovedi telesnih mehanizmov za uravnavanje temperature. Je najpogostejša vrsta vročinskega udara in ne prizadene le tistih, ki so dolgo časa izpostavljeni soncu in niso vajeni vročega podnebja. “Sončarici je izpostavljen vsakdo, ki predel glave in zatilja predolgo izpostavlja neposrednemu vplivu sonca,” opozarja asist. mag. Nena Guček Kopčaver, dr. med., spec. spl. med. Sončarico oznanjajo glavobol, povišana telesna temperatura, žeja in utrujenost.

Guček Kopčaverjeva ob znakih sončarice priporoča:

  • počivaj v hladni senci
  • na čelo in zatilje si polagaj hladne obkladke
  • uživaj hladno vodo po majhnih požirkih ali slamici
  • proti glavobolu in za znižanje temperature vzemi kakšno tableto paracetamola, ki jo dobiš v vsaki lekarni brez recepta
  • če dobiš sončarico, takoj pojdi s sonca

K zdravniku boš morala …

  • če v dnevu ali dveh ne bo olajšanja
  • če se bo kljub ukrepom stanje slabšalo
  • če bodo nastopile motnje zavesti
  • če ne boš mogla znižati telesne temperature

Da ne boš dehidrirala, bodi še posebno previdna

  • v vetru
  • zelo suhem ozračju
  • pri dolgotrajni driski
  • pri bruhanju
  • pri intenzivni telesni vadbi

Popiješ lahko tudi preveč

“Znani so tudi primeri smrti zaradi t. i. zastrupitve z vodo. Pri dehidraciji je zato poleg vode pametno uživati tudi t. i. izotonične raztopine, saj poleg vode izgubljamo s potenjem tudi sol in druge elektrolite,’’ opozarja mag. Nena Guček Kopčaver.

Če so potovanja zate muka

Slabo ti je lahko v avtu, hitrem vlaku, na ladji ali letalu … In slabost lahko spremljajo bruhanje, glavobol, potenje … Da boš lahko v miru potovala, vzemi eno uro pred potovanjem tablete proti potovalni slabosti, ki jih dobiš v lekarni brez recepta, ne potuj s polnim želodcem, na pot pa vedno vzemi ingverjeve bonbončke ali kandiran ingver in bobi palčke – pomagali ti bodo. In pozabi na reševanje križank in prebiranje najljubše revije, temveč se osredotoči na eno točko.

Alergijam se postavi po robu …

… in poletni dnevi bodo lahkotni kot jutranja sapica

Alergije na sonce so strašno neprijetne, zato Nena Kopčaver Guček svetuje, da pet dni pred odhodom na dopust in ves čas izpostavljenosti jemlješ tablete proti alergiji. “Najboljše bi bilo seveda izogibanje soncu. Veliko vlogo imajo kreme z visokim zaščitnim faktorjem,’’ še dodaja zdravnica.

Prehranski dodatki za lepšo porjavelost in pripravo kože na sonce
Kopčaver Gučkova opozarja: “Prehranski dodatki za porjavelost kože prinašajo nevarnost, da bi se sicer nevidne kožne pigmentne nepravilnosti še bolj poudarile (npr. lise, pege, hiperpigmentacije itd.). Če res hočeš imeti zagorel videz, so varnejše kreme, ki ustvarjajo videz porjavelosti, saj ostajajo na površini telesa in ne vplivajo na celoten organizem.’’

Druge poletne alergije
Izogibaj se tudi vsem drugim stvarem, na katere si bila že kdaj alergična:

  • vročini
  • alergiji na pike insektov
  • cvetnemu prahu rastlin,ki cvetijo poleti (večinoma trave, pelinovke itd.)
  • morskih sadežev

Če na stranišču ne boš opravila ničesar …

“Za zaprtje so odlična naravna zdravila, kot je laneno seme, namočeno suho sadje, na dušek in na tešče popit kozarec mlačne mineralne vode. Tudi sicer poskrbi, da boš pila dovolj tekočine, saj je zasušeno blato trdo in izločanje boleče in neprijetno.

V skrajnem primeru pride v poštev tudi laktuloza, sredstvo, ki rahlja blato in zveča njegov volumen, s tem pa tudi okrepi refleks za odvajanje,’’ svetuje Nena Kopčaver Guček. Najpomembneje pri zaprtju pa je, da se sprostiš, tudi ko si na potovanju in ti stranišča niso najbolj všeč. Naredi si kopel, preberi časopis na stranišču, spodnji del trebuha masiraj v smeri urnega kazalca …

Izogni se prebavnim težavam

Drisko prepreči takole: “Z odlično higieno rok in z upoštevanjem rekla: skuhaj, olupi ali vrzi stran,’’ svetuje Guček Kopčaverjeva. če pa ti bo vseeno zaklokotala po črevesju, pij čim več vode in ji dodaj elektrolite, ki jih kupiš v lekarni, oz. si raztopi eno čajno žličko soli in osem čajnih žličk sladkorja v enem litru vode.

Čim prej jo ukroti

Drisko ukroti s tanini – pij sladkan črni čaj, čaj iz črnega ribeza ali malinovih listov. Preden začneš s trdo hrano, užij veliko hranilnih tekočin, npr. piščančjo juho, ne pij pa sadnih sokov! Izogibaj se težko prebavljivi hrani in mleku, jogurt z živimi kulturami pa ti bo koristil, prav tako banane, riž, jabolka, korenje in prepečenec.

Sredstva proti driski

“Na voljo je precej preparatov, ki se dobijo v lekarni brez recepta: od živalskega oglja do probiotičnih zdravil in mešanice elektrolitov za rehidracijo,’’ pravi Guček Kopčaverjeva.

K zdravniku boš morala … “če se huda driska (več kot desetkrat dnevno odvajanje tekočega blata dlje kot dva dni) ne umiri, je nujen obisk pri zdravniku,’’ opozarja Kopčaver Gučkova.

Piki, ki puščajo sledi

Piki so neprijetni že sami po sebi. Če pa se bojiš, da si na določeni pik alergična, preberi spodnje besedilo in ob piku čim hitreje ukrepaj.

Pik, ki povzroči alergijo

“Alergijo boš opazila, če se bo reakcija na pik razširila z mesta vboda. Močno otekel ud (npr. ob piku čebele otekla cela roka ali noga), izpuščaj po celem telesu, težave z dihanjem, dušenje, kašelj, težave s požiranjem, slabost, vrtoglavica, nenaden padec krvnega tlaka takoj po piku (zadnji trije znaki kažejo na anafilaktični šok, ki je najhujša in smrtno nevarna alergijska reakcija),’’ pojasnjuje Nena Kopčaver Guček.

Takoj obišči zdravnika

Pri kateremkoli od naštetih znakov, če je do take reakcije prišlo prvič in pri sebi še nimaš t. i. seta, ki ga v primeru alergijske reakcije in dokazane alergije dobiš pri specialistu alergologu.

Bolečine po piku ti bodo pomagali omiliti:

  • Mrzel obkladek na mestu vboda.
  • Mirovanje.
  • V primeru pika kače ali strupenega pajka tudi prevez nad mestom vboda.
  • Če gre za znano alergijo, vzemi kakšno tableto loratadina (brez recepta ga dobiš v vsaki lekarni) in čim prej pojdi k zdravniku.
  • Če nisi alergična, ob osjem in čebeljem pa tudi piku klopa in ožigu meduze odstrani želo/ožigalke in hladi prizadeto mesto.

Za strokovno pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo asist. mag. Neni Kopčaver Guček, dr. med., spec. spl. med.

Petra Arula

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri