Tvoje telo: 8 dejanj, ki ti bodo pomagala, da se boš brezpogojno vzljubila

To, da se brezpogojno sprejmemo, je za marsikoga zelo težka naloga. Kako to storiti, smo preverili pri terapevtki za zdrav odnos do telesa, dr. Luciji Čevnik.

Tvoje telo: 8 dejanj, ki ti bodo pomagala, da se boš brezpogojno vzljubila (foto: Profimedia) Profimedia
19. 2. 2017

Odnos, ki ga imamo sami s sabo, predstavlja osnovo za čisto vse druge medosebne odnose. Pa vendar prav ta odnos pogosto potrebuje največ pozornosti – ljudje nemalokrat živimo v zanikanju, nismo v stiku s samimi sabo in ne delamo kaj veliko na tem, da bi se odnos, ki ga imamo s sabo, kakorkoli izboljšal.

Ni potrebe, da se naenkrat lotiš vseh točk na spodnjem seznamu. Premisli, katera dejanja se ti zdijo lažja, in z njimi poskusi za začetek.

1. Poslušaj svoje telo

"Kaj je pravzaprav temelj srečnega življenja in dobrega odnosa s seboj," je vprašanje, s katerim se najpogosteje ne ukvarjamo vse do točke, ko v življenju trknemo na določene ovire ali težave. Največkrat se to pokaže v obliki zdravstvenih težav ali ponavljajočega se soočanja z istimi problemi, ki jih ne znamo prestopiti. 

Takrat začnemo ugotavljati, da nekaj v našem življenju ne teče tako, kot bi moralo.

Pogosto je problem prav v zanikanju nas samih. Ne poslušamo svojega telesa, ki nam pravi, da smo preobremenjeni, pod prevelikim stresom, živimo v nezdravih odnosih ali pa enostavno tavamo po svetu brez jasnega cilja in upamo, da nas bo 'rešil' kdo drug.

Takšne težave in ovire so največkrat indikatorji, ki nas želijo opozoriti, da naj nekaj ukrenemo oz. spremenimo. Najtežji del te naloge samosprejemanja je prav v tem, da si priznamo, da imamo težavo, ker če si je ne, potem tu nimamo kaj reševati.

"Ta scenarij pogosto spomni na anekdoto, ki govori o brodolomcu na osamljenem otoku, ki prosi boga, da ga reši. Na otoku se ustavijo tri ladje, ki človeku ponudijo prevoz, a jih ta vedno zavrne z besedami, da njemu bo že bog pomagal! Šele, ko oz. če, si priznamo, da naše življenje ni usklajeno z našimi potrebami, željami in cilji, lahko naredimo korak, ko na prvo mesto postavimo sebe. To je za ljudi, ki trpijo za sindromom negativne samopodobe in nesprejemanja, izjemno težek korak," pravi dr. Čevnikova.

2. Stopi iz poznanega in se sooči z neznanim!

Strah nas hromi, da bi stopili iz 'cone ugodja', kjer se počutimo domače in varno, četudi lahko gre za situacije in okoliščine, ki so z vidika zunanjega opazovalca precej nezdrave in za človeka nekoristne, če že ne škodljive.

Vsak posameznik mora najprej prepoznati težavo, da jo sploh lahko premaga. Samosprejemanje pa terja, da naredimo spremembo, da stopimo iz poznanega in se soočimo z neznanim, s svojim strahom.

Če vedno živimo v tiraniji strahu, kaj si bodo o nas mislili drugi, se obremenjujemo, ker ne moremo vsem ustreči, se žremo, ker se je nekdo pošalil glede našega telesnega videza, lahko na daljši rok pričakujemo psihične ali telesne zdravstvene težave. Da se izvijemo in premagamo lastni strah in se sprejmemo takšne kot smo, se moramo soočiti z nastalo situacijo.

Najpogosteje moramo razčistiti tudi s preteklostjo, kjer so se vsi ti naši strahovi rodili in sedaj kraljujejo naši podzavesti.

Radi rečemo, da moramo 'delati na sebi', kar ne pomeni nič drugega, kot da začnemo poslušati sami sebe in ko se 'slišimo' in sprejmemo, začnemo v tej smeri živeti svoje življenje. Za dosego tega cilja pa je, potrebno premagati strah – pred novim, pred kritiko, tudi pred drugimi in drugačnimi.

3. Ohrani zdravo mero samokritičnosti

Samokritičnost je vedno problematična. Ali je imamo preveč ali pa premalo.

Če je je preveč, znamo biti zelo mačehovski do sebe, ne dovolimo si 'grešiti' ne na račun hrane, niti izgleda, družbenih vlog, spontanosti. Če je ni dovolj, pa smo neodgovorni, površni, tako do zdravja, dela, soljudi.

Zdi se mi, da se zdrava mera samokritičnost lepo pokaže skozi to, kako in koliko so se ljudje pripravljeni pošaliti na svoj račun. Ljudje, ki to znajo in zmorejo imajo tisti pravi nivo samokritičnosti. Priznajo, tako sebi kot svetu, da so samo ljudje, ki kdaj delajo tudi napake, vendar jih znajo prepoznati, priznati in popraviti. Zaradi tega se ne zaničujejo niti niso do lastnih napak brezbrižni.

4. Bodi prijazna do sebe in do drugih

Prijaznost do sebe je odnos, ki temelji na samospoštovanju. Predvsem gre za to, da si ne povzročamo bolečine, da znamo sprejeti svoje slabosti. Da poskušamo živeti čimbolj svobodno in samoizpolnjujoče.

Vendar pa, kot je rekel filozof J. S. Mill, moramo pri tem biti 'prijazni' tudi do drugih. Samoizpolnjujoč način ne sme biti tudi egoističen in brezbrižen do drugih. "Moja svoboda se konča tam, kjer se prične svoboda drugega."

5. Miruj

V knjigi Michaela Leuniga Vasko Pižama zastavi prijatelju Kodrčku sledeče vprašanje: "Kaj je vredno delati in kaj je vredno imeti?" Kodrček mu odgovori, da je v življenju "vredno delati nič in imeti mir, kljub vsem težavam, ki se utegnejo izcimiti. Moraš mirovati - sicer boš postal nemiren," svetuje prijatelju.

Glede na čas v katerem živimo, kjer se ljudje pehamo za materialnimi dobrinami, hitimo iz trenutka v trenutek, pri tem pa pozabljamo tako nase kot tudi na ljudi, ki nas obkrožajo, se bi morali pogosteje spomniti na odgovor Kodrčka.

6. Izražaj svoja čustva na zdrav način

Danes je prisotna ta vsesplošna evforija po biti 'srečen', 'vesel', na vsakem koraku, vsak trenutek. Čustva, kot so žalost, melanholija, jeza, potrtost, so postala obsojana in nesprejemljiva. Tako pri drugih kot pri sebi.

Ljudje mislijo, da je sramotno, če si kdaj žalosten. Toliko antidepresivov, kot se jih proda danes, se jih ni še nikoli ...

A žalost in čustvena bolečina sta lahko dejansko priložnost, da se soočimo z našo podzavestjo, našimi nerešenimi strahovi, ki jih vlačimo za seboj v kovčku in ga ne upamo odpreti.

Težko smo prijazni do sebe, če si ne dovolimo resnično čutiti in občutiti, pa naj gre za žalost ali ljubezen.

7. Upoštevaj 3 pravila zdravega odnosa do sebe

Telo je en super instrument, ki nam je bil dan za odkrivanje in raziskovanje sveta, v katerem živimo. In kaj mi danes počnemo z njim? Namesto, da bi izkoristili ta neverjeten potencial, se ukvarjamo z vprašanjem, kako svet vidi nas!

Res je zaskrbljujoče, koliko časa danes male punce preživijo pred ogledalom. Če prištejemo še vse boleče lepotne prakse, ki jih izvajajo - od hujšanja, pretiranih telesnih vadb, lepotne kirurgije in s tem povezanega stresa, lahko rečemo, da je telesni videz, po vzoru medijsko sugeriranih lepotnih idealov, postal eden najpomembnejših lepotnih idealov in ciljev v življenju mladih.

"Seveda je prav, da mladi skrbijo za svoje telo, vendar je ta skrb večkrat na meji z obsedenostjo. Na svojih delavnicah in predavanjih o problematiki negativne telesne samopodobe vedno poudarjam, tri pravila," pravi dr. Lucija Čevnik.

To so ...

Pravilo številka 1: Ne primerjaj se z drugimi (bog ne daj, z modeli)!

Pravilo številka 2: Tukaj si, da s svojim telesom in čutili raziskuješ in odkrivaš svet v katerem živiš, ne pa da se obremenjuješ z vprašanjem, kako svet vidi tebe!

Pravilo številka 3: 'Lepota' je relativna in nikakor ni najpomembnejša kvaliteta za doseganje srečnega in uspešnega življenja.

8. Vzemi si čas zase

Je dovolj, da si 'kdaj' vzamemo čas zase? "Ves čas, je moj čas, čas zame! In če ni moj čas, čigav pa je," sprašuje Lucija.

"Najpomembneje pri tem se mi zdi bolj prizadevno slediti filozofiji, da ves čas, ne samo 'kdaj, pa kdaj' tega svojega življenja, preživimo v zasledovanju svojih potreb, želja in da se trudimo za srečo."

Se sliši egoistično? Mogoče. Vendar, če nismo srečni s svojim življenjem, tudi svojih otrok in partnerja in ljudi, ki nas obkrožajo, ne moramo razveseljevati, jim biti sopotniki v pravem pomenu besede.

Vem, da bo marsikdo negodoval. "Ja, pa ni tako enostavno, pa služba, pa otroci, pa to in ono ..." Kdor je pripravljen in si upa stopiti iz cone ugodja, temu takšen korak v iskanju sebe ne prestavlja težav, spet drugi si ne predstavlja, da bi se dalo življenje živeti drugače, kot ga živi.

Vsak posameznik ve, kje so njegove meje možnega in dopustnega. Vendar nobena meja ni betonski zid, ki se je ne bi dalo podreti, razširiti ali prestaviti.

Pripravila Ajda Hovnik Plešej
Za strokovno podporo pri pripravi članka se zahvaljujemo dr. Luciji Čevnik, predavateljici in svetovalki s področja (telesne) samopodobe in čutne vzgoje

Za proaktivne pogovore in svetovanje o telesni samopodobi ter čutni vzgoji se lahko obrneš na Lucijin e-naslov veckottelo@gmail.com ali jo kontaktiraš preko njenega Facebook profila.

Preberi še: "Vaše srce mora učiti samega sebe" (piše Mojca Debelak)

Priporočamo tudi: "Smo veliko več kot le telo!" (piše dr. Lucija Čevnik)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri