To je ključ do ustvarjalnega sanjarjenja

Sanjati z odprtimi očmi je kot kaljenje semen modrosti, ki so padla na plodna tla domišljije. Ozračje, v katerem želje postajajo resničnost. A pazite, da se ne ujamete v past, iz katere se ne boste zlahka rešile. Navada lahko postane nevarna razvada.

To je ključ do ustvarjalnega sanjarjenja (foto: Unsplash/Eli DeFaria) Unsplash/Eli DeFaria
15. 7. 2017

Sanjarjenje je stanje duševne odmaknjenosti od dejanskosti. Je umska aktivnost, v kateri s pomočjo domišljije ustvarjamo nov, lasten notranji navidezni svet.

Je duša domišljije in sel prihodnjih ciljev. Ko udobno nameščene sedite v svojem najljubšem kotičku, misli prosto drobencljajo preko mej časa, prostora in realnosti.

Zdaj ste v objemu s svojim najdražjim, že naslednji trenutek pa blestite v novem kabrioletu, na katerega se lepijo zavistni pogledi.

Sanjarjenje je mati ustvarjalnosti

Ključ ustvarjalnega sanjarjenja je domišljija. Tudi če se ne ponašate z bogatim fantazijskim svetom, greste lahko kamor koli in delate kar koli. Presežete kogar koli. Ste pogumne in drzne. Ste vse in povsod, kjer je presežena relativna varnost fotelja.

Za sanjarjenje obstajajo dobri razlogi.

Omogoči vam, da vsaj za nekaj trenutkov zbežite stran od dolgočasnih in ponavljajočih se obveznosti, sprostite napetost ter omilite stres. Teh nekaj fantazijskih trenutkov vam pomaga, da pozabite na pritiske in skrbi vsakdanjega življenja.

Ko sanjarite, omogočite mišljenju, da se navidezno odmakne od motečih zunanjih dejavnikov. Le tako vam lahko ponudi sveže duševne slike, ki so morda dobro izhodišče za naslednji projekt.

“Želje so velike, moči in volje pa včasih ni od nikoder – če ni v glavi, ni nikjer. Že sama predstava v nas je veliko, lahko te pripelje do uspeha,” pravi 23-letna Karmen.

Razvijanje ustvarjalnosti in talentov potrebuje dnevno vadbo.

Z raztezanjem svojih umskih mišic večate sposobnost reševanja zapletenejših problemov. Mišljenje postane prožnejše, neprestano išče različne možne rešitve, ne glede na to, kako čudaške ali nenavadne so.

Če pustite svoji domišljiji, da napne krila v vsej svoji veličastnosti, nekoč nepredstavljivo postane resničnost. Intuitivni preskok rodi rešitev. To pa je bogata nagrada za nekaj minut sanjarjenja na dan.

Vse največje ideje in dosežke je rodilo to stanje popolne sprostitve in prepuščanja miselnemu toku, ki se odvija na stezah možganskih vijug.

Umetnost je domišljija v najčistejši in najpreprostejši obliki, ni le umetnikov talent, pač pa tudi umetnik sam.

Mislite, da je Karl Marx napisal svoje znamenito delo o komunizmu, medtem ko je sedel za mizo, glodal svinčnik, trudeč se izumiti nov družbeno-politični sistem?

Ne, ‘zadelo’ ga je, ko je poskušal zaspati. Spomnite se tudi Einsteina in njegove zgodbe o rojstvu relativnostne teorije, ježe sončnega žarka in podobno.

Kako sanjariti?

Sposobnost sanjarjenja je spontana. Najprej se udobno namestite. Znebite se tesnih kavbojk in srajčk. Nato sprostite in umirite svoje telo. Um osvobodite trenutnih težav, ki vas pestijo.

Odklopite se od sveta in se poskušajte povezati s sabo, s svojimi čustvi, hotenji, z željami. Zdaj pustite domišljiji prosto pot.

Prosto in neobremenjeno povezujte številne različne misli in razpoloženja. Tako boste svojemu umu omogočile, da v ozadju vsakdanjega sveta odkriva globlje, prikrite pomene.

Ustvarjanje in načrtovanje ni le logičen, racionalen proces, pač pa vsebuje tudi elemente intuicije, polzavesti, iracionalnosti. Pomagajte si z asociacijami, metaforami, analogijami. Poskusite se oddaljiti od problema in ga pogledati z druge plati.

Premetavajte ga toliko časa, dokler v njegovi nenavadnosti ne boste odkrile novega smisla. Rešitev bo prišla spontano, vendar jo pustite, da dozori.

Sanjarjenje in uspeh

Seveda se vsake toliko časa na delovnem mestu poigravate s svojo domišljijo. Znebite se občutka krivde, saj je dokazano, da občasno sanjarjenje in vizualiziranje konkretnih rezultatov omogoča uspešnejšo kariero.

Neka anketa je pokazala, da sanjari kar 70 odstotkov direktorjev in menedžerjev. Še več, 21 odstotkov podjetnikov je priznalo, da imajo na delovnem mestu glavo v oblakih vsaj dve uri na dan.

Tudi psihologi menijo, da poigravanja z morda na prvi pogled nemogočimi predstavami ne bi smeli opustiti. To bi škodilo ustvarjalnosti in zmožnosti novih rešitev.

Načrtujte – tako boste sanjarjenje konstruktivno uporabile. Pri načrtovanju namreč resničnost prilagajate domišljiji, zato jo spreminjate. S pomočjo sanjarjenja lahko učinkoviteje rešujemo probleme, saj izboljša ustvarjalnost in produktivnost.

Kako je to mogoče? Preprosto. Možgani namreč ne razlikujejo med resnično izkušnjo in bujno domišljijsko predstavo.

Ko jih zasujemo z delom, premlevajo, dokler nas ne preblisne. V mislih si rišemo predstavo o uspešni in usodni ženski.

Občutimo vznesenost, kot bi to že dosegle. Na tak način se psihično, telesno in simbolično pripravljamo na doseganje zadanega cilja v realnem svetu.

A pazite, če ste nagnjene k negativnim scenarijem, kot so nedoseganje zadanih poslovnih ciljev ali pa celo izguba službe, podoživljate negativne slike, kar vodi k samoizpolnjujoči se prerokbi.

Negativne misli so del uničevalnega sanjarjenja. In obratno. Ljudje, ki se razvajajo s pozitivnimi predstavami, sanjarijo produktivno.

Morda boste pri uresničevanju svojih vizij potrebovale nekaj pomoči. Obrnite se na sodelavko ali sodelavca, s katerim sta si blizu. Naredite si spisek službenih zadev, ki jih želite kar najuspešnejše rešiti.

Vzemite si čas in se preko dneva poigravajte z možnimi idejami. Na takšen način boste zagotovo našle rešitev. Včasih pomaga tudi priljubljeno pitje kave. Možgani so na paši, ne ovira jih formalno službeno okolje. Med klepetanjem in opazovanjem ljudi se vam mimogrede utrne ideja.

Pomagajo lahko nasveti iz knjig, ki so jih napisali zelo uspešni ljudje. Za začetek lahko poskusite s knjigo Sanjači nikoli ne spijo, ki jo je napisal Pat Mesiti, za nadgradnjo pa si privoščite še Poti do idej slovenskega psihologa Vida Pečjaka.

Korak predaleč

Sanjarjenje je na prvi pogled videti kot neškodljiva duševna zabava. V mejah normalnega to tudi je, vendar pa iz izkušenj vemo, da pri kateri koli stvari pretiravanje nima ravno pozitivnih učinkov.

Kaj hitro se lahko znajdete na spolzkem terenu. Sanjarjenje lahko postane nevarno in preraste v odvisnost. Morda neverjetno, ampak resnično.

To se zgodi v trenutku, ko meja med posameznikovim notranjim, navideznim in zunanjim, resničnim življenjem postane zabrisana.

Sanjski svet lahko postane bolj resničen od resničnega, kar pomeni hudo motnjo v mišljenju in dojemanju sveta.

Odvisnost od sanjarjenja na pomeni samo, da nekdo veliko sanjari.

“Zasvojeni s sanjarjenjem se s to duševno aktivnostjo dobesedno omamljajo, od tega so ‘zadeti’, in to počnejo tudi takrat, ko je to popolnoma neprimerno in jim škodi. S takšnim načinom vedenja ne morejo nehati, četudi bi radi,” pravi dr. Sanja Rozman.

Ste se že kdaj zalotile, da gledate nekega človeka, ki vam nekaj razlaga, pa ne veste, kaj vam govori, ker ste v mislih daleč stran? Ali pa pri izpitu sploh niste bile sposobne odgovarjati, ker vas je od naučene snovi vedno znova odnašalo nekam drugam?

Sledijo opravičila v stilu: “Računala sem, koliko dni je še do začetka poletnih razprodaj!” ali pa “Uau, pravkar sem imela izventelesno izkušnjo. Lebdela sem nad vami in vas opazovala!”

Tako vas prekomerno sanjarjenje lahko spravi v skrajno mučne situacije.

Glava je polna iluzij in namišljenih predstav, ki si jih napletete okoli resničnih oseb ali dogodkov. Dodate pač tiste elemente, ki omilijo notranjo frustracijo zaradi soočanja z oviro.

Zasvojenost je zato kompleksno škodljivo ponavljajoče se vedenje, nad katerim zasvojeni nima več nadzora.

Verjetno je bila ena takšnih iluzij moj zakon, ki je trajal nekaj let. Na začetku se zaljubiš in si v sedmih nebesih, se poročiš – veliko premlad. Čas beži, pridejo otroci, družinske obveznosti, urejanje stanovanja, s tem pa tudi kup težav.

Vztrajno si ponavljaš, da nimaš problemov, če pa že pridejo, jih rešiš s ‘prijatelji’, ki jim daš za pijačo. Žena ti očita, da jo zanemarjaš in postajaš alkoholik, ti pa trdiš obratno in ji v isti sapi zagotavljaš, da pivo na dan ni alkoholizem.

Tako nekaj let živiš v navidez idealni družini, vsak s svojim podjetjem in prelepimi otroki. Kaj hitro se poistovetiš s to sliko in pri tebi je vse v najlepšem redu. Nato izveš, da ima žena ljubimca in da družina razpada.”

Tako pravi 35-letni Dare, ki je na lastni koži izkusil breztežnost svojega namišljenega sveta.

“Lažje se je predajati iluzijam kot reševati probleme,” meni, “a ko začneš reševati probleme in s tem živeti v realnosti, je občutek tako dober, da sploh ne gre na papir, niti ne pozna besed. Še najlepše pri tako trdem pristanku je to, da ni treba več bežati in se skrivati pred sabo …”

“K odvisnosti od sanjarjenja je bolj nagnjena skupina ljudi, ki je že podvržena različnim ‘vedenjskim’ zasvojenostim, recimo s hrano, seksom, z odnosi, igrami na srečo ipd.,” meni dr. Sanja Rozman.

“In sanjarjenje je vedno pomemben element teh odvisnosti.” Odvisni od seksa lahko postanejo prav obsedeni od razmišljanja in fantaziranja o tej prijetni telesni aktivnosti.

Zasvojenka s hrano med pokanjem ocvirkov pod zobmi sanjari, kako bodo moški padali na njo, ko bo shujšala. Hazarder sebe v mislih že vidi polnega denarja in spolne privlačnosti. Ženske se lepijo nanj, on pa jih ne utegne sproti trgati s sebe, toliko jih je.

Sanjarjenje kot obrambni mehanizem

Obrambni mehanizmi so duševni mehanizmi, ki se sprožijo v konfliktni, frustracijski situaciji. Služijo zmanjševanju neprijetnih in tesnobnih občutkov, pri tem pa zmanjšajo tudi storilnost in ustvarjalnost posameznika.

Pri prekomernem sanjarjenju gre za odmikanje človeka od resničnega sveta in težav, ki ga obkrožajo.

Seveda, realnost želimo prikrojiti tako, da bi sovpadala z našimi željami, s hotenji, pričakovanji. Želimo se samo malce ‘poujčkati’. Pri tem lahko kaj hitro pozabimo, da v resničnosti sanje ne obstajajo. In tudi ne bodo, pa naj jim posvetimo še toliko energije, truda in prizadevanj.

Pri sanjarjenju kot obrambnem mehanizmu gre za spreminjanje naše osebne predstave o resničnosti, pri tem pa resničnosti same ne spreminjamo.

Obnašamo se, kot da je realnost že drugačna – ne storimo pa nič, da bi dejansko bila drugačna. Sanjarjenje močno spremeni in celo izkrivi našo presojo o svetu, zato se na vsakdanje izzive ne moremo več ustrezno odzvati.

Tako postaja razkorak med resničnim in namišljenim svetom vedno večji in globlji – sposobnost premagati to razliko pa vedno manjša. Takšna razdvojenost povzroča bolečino, ta pa zahteva novo omamo.

Med sanjarjenjem namreč ustvarjamo napačne miselne povezave in poskušamo na takšen način od njih dobiti užitek.

“Vendar teh miselnih povezav ne moreš narediti resničnih za nikogar, razen zase. Zate so resnične, ker želiš vanje verjeti,” v svoji knjigi Zaljubljeni v sanje piše dr. Sanja Rozman.

Sanjači prej ali slej padejo v popolno pasivnost, iz katere se ne morejo več izkopati. Veliko lažje je o rešitvi le sanjariti, kot pa porabiti kakšen atom moči, da bi se do nje dokopali.

Kam po pomoč?

Za zdravljenje prave zasvojenosti je dobro poiskati strokovno pomoč. Če ste odkrile, da ste s sanjarjenjem že resno zasvojene, se za pomoč lahko obrnete na zavod Sprememba v srcu. Gre za zasebno ustanovo v Ljubljani, ki je namenjena organiziranju in izvajanju psihoterapevtskih programov za zdravljenje ne-kemičnih zasvojenosti.

Mnogo ljudi pa še ni čisto zasvojenih in sanjarjenje samo zlorabljajo. Takšni se tega načeloma lahko rešijo sami, če hočejo.

Če pa vam sanjarjenje pomaga premagovati težave in omogoča ustvarjalnejše rešitve, toliko bolje. Vse je na dosegu roke. Treba je le izsanjati, ne pa samo sanjati. Pa saj poznate rek: “Ne sanjaj svojega življenja, živi svoje sanje!”

Za konec pa še nekaj v stilu Ste vedeli? - Zadeti od sanjarjenja

  • Številne ženske še posebej rade sanjarijo o življenju princev in princes, kar se je razkrilo ob množičnem žalovanju ob smrti angleške princese Diane, ki uteleša tragično junakinjo v zgodbi o uspehu.
  • Značilno je, da zasvojeni s sanjarjenjem niso sposobni najti povezave med vsebino svojih fantazij in resnično življenjsko dramo, čeprav je ta zunanjemu opazovalcu očitna.
  • Doktorica Sanja Rozman trdi, da je večurno gledanje plehkih televizijskih nanizank ali branje tovrstne literature le nadgradnja zasvojenosti s sanjarjenjem. Omogoča namreč odlično vizualizacijo fantazij zasvojenih z odnosi.
  • Najpogostejši strahovi, ki jih podoživljajo v svojih fantazijskih filmih zasvojeni s sanjarjenjem, so strah pred bližino, zapustitvijo, zavrnitvijo, zmago, odraščanjem in spolnostjo.

Napisala: Mojca Cestnik

Preberite še: "Bolj smo si z nekom intimni, bolj ima ta oseba dostop do naših najglobljih skrivnosti" ali pa 4 načini, kako se nehamo obremenjevati za vsako malenkost

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri