Tin in Tina o strahovih in hlinjenju orgazma

"Ne predpisujeva zaresnih tabletk, odgovarjava pa na vprašanja in priporočava zdravo hrano, iskrenost do sebe in drugih ter veliko gibanja!"

Najmanj 
resna pralnica možganov 
v mestu (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
5. 2. 2015

TIN

je stand up komik. Rad tudi piše. Napisal je odgovora na tvoji vprašanji in tudi tale opis, ki ga ravnokar bereš. Zanj je potreboval celih šest dni! Vidite ga lahko v njegovi komediji Desert, trenutno je z njo na turneji po Sloveniji, več o njem pa izveš na www.tinvodopivec.com.

TINA

je novinarka Cosma in več drugih revij. Med enim in drugim intervjujem se je izšolala za terapevtko – diplomo iz energijske terapije je sicer nekam založila, ampak to še ne pomeni, da je nima. Z dvema mačkama in enim malo večjim (potepuškim) mačkonom prede in čara na obrobju mesta. Lahko ji pišeš na tina.torelli@adriamedia.si.

1. Vprašanje:

Moja težava ni ljubezenska, a vama vseeno pišem. Vsega se bojim, še najbolj pa govorjenja pred javnostjo. Ko moram na faksu predstaviti seminarsko ali me profesor nekaj vpraša, čisto zmrznem, počutim se pa nekako tako, kot bi me peljali pod giljotino. Če me v lokalu ogovori hud tip, najprej zardim do ušes, šele potem pa nekaj zajecljam. Ves čas mislim, da me nekdo gleda in ocenjuje in tako se od doma nikoli ne odpravim, dokler nisem kot iz škatlice. Ta moja nesproščenost mi greni življenje, a ne vem, kako bi si pomagala.

Tin svetuje:

Hej, a veš, da je javno nastopanje strah številka ena med vsemi ljudmi na svetu? Na drugem mestu je – smrt. Torej ljudje se bolj bojimo nastopanja kot pa smrti, kar pomeni, da bi bili raje mrtvi kot pa na govorniškem odru. Tako da je tvoj strah nekaj povsem običajnega. Mislim, da je rešitev za ta strah predvsem kakovostna pripravljenost.

Če imaš predstavitev seminarske in si dobro zvadila, naštudirala snov in se pripravila, potem ne more iti nič narobe, če pa že kaj gre, je zunaj tvojega dosega. Naredila si vse, kar je v tvoji moči, in to je zmaga.

Če boš kaj narobe rekla, prebrala, če računalnik ne bo delal, se lahko iz tega pohecaš, poveš na glas to, kar vsi razmišljajo, in boš izpadla top carica, ker se znaš pohecati iz nečesa, kar bi drugi vzeli kot dramo.

Perfekcionizem je v današnji družbi označen kot vrlina, v resnici pa je prekletstvo, saj se znajdeš v situaciji, ko nikoli nisi zadovoljen in posledično srečen. Sprosti se, vdihni in uživaj v majhnih napakah vsakdana.

Tina svetuje:

Draga bralka, prav je, da si se obrnila na naju, čeprav praviš, da tvoja težava ni ljubezenska. Seveda se ne strinjam s tabo: če zardevaš in jecljaš pred hudimi tipi, je tvoja težava še kako ljubezenska, tvoja nesproščenost pa zagotovo vpliva tudi na tvoje ljubezensko življenje. Ne bi zmanjševala tvoje težave, ker se zavedam, da ti ni lahko, bi se pa iz nje malo ponorčevala, kot se moraš tudi ti.

Prvo kot prvo: sva mogoče enojajčni dvojčici?! Tudi jaz namreč pred hudimi tipi zardevam, zamenjujem zloge ali pa se sploh ne spomnim, kako se nečemu reče. Jaz bi so-so-solato z .... Kako se že reče? S piščancem? Ne! S fižolom? Ne! (Zdaj še bolj zardim, zaradi fižola, pomagata mi pa že oba, hud tip in natakar, ki je tudi hud, zato je zadrega dvojna.) Z oljem? Ja, z oljem!!! Končno!

Do točke, ko se spomnim te težke besede, imam pod pazduhama že dva velika kroga potu, kar je katastrofalno, ker se vidi z aviona ... Okej, nihče ni popoln, jaz pa še najmanj. Na faksu sem si v trenutkih, ko sem bila tik na tem, da zmrznem, profesorje vedno predstavljala v veliki belih spodnjicah z rdečimi pikami, in to me je vedno sprostilo.

Lahko pa te tudi malo pomirim in ti povem, da bo z leti ta tvoja težava vedno manj trdovratna. Takoj ko ji nehaš posvečati pozornost, se užali in te ne mara več tako zelo. Resnica je, da na ulici nihče ne gleda tebe in tvojega velikega mozolja, ki si ga neuspešno poskušala skriti s pol kile pudra, profesorji na faksu pa so vajeni takih zmrzljivk, kot si ti.

Čim več se druži, vsak dan naredi kaj junaškega (pojdi ven brez mejkapa, ogovori neznanca in ga vprašaj, koliko je ura, priznaj hudemu tipu, da jecljaš, ker je totalno hud ...), tečaj retorike pa tudi ne bi bil slaba ideja!?

2. Vprašanje:

Dragi Cosmo, svojega vprašanja se zelo sramujem, a to moram nujno spraviti iz sebe. Rojena igralka sem, igram nonstop in seveda tudi v postelji. Ko sem fante še bolj pogosto menjala, je bilo to okej in nihče me ni razkrinkal, zdaj pa se bojim, da bo prišlo do tega.

Svojega prvega resnega fanta sem namreč navadila, da mi kar naprej prihaja – orgazem seveda zaigram, ker sem ugotovila, da je fantom všeč, če mi kar naprej prihaja. A če zdaj kar naenkrat postanem jaz jaz in se za orgazem potrudim po naravni poti, ne bodo ti ne tako močni ne tako hitri. To igranje me počasi začenja bremeniti, a ne bi rada priznala, da sem do zdaj igrala. Kako naj to izvedem? Pomagajta, prosim!

Tin svetuje:

Ves svet je oder in vsi možje in žene zgolj igralci, je zapisal že Shakespeare. Kot vidim, si ti to vzela precej dobesedno. Predstavljam si, da je lahko zelo naporno, ko se znajdeš pod pritiskom, da ves čas glumiš. Tudi takrat, ko bi morala biti najbolj sproščena in neobremenjena. Že tako nas svet danes sili, da se smehljamo, takrat ko bi najraje nekoga nekam poslali, če pa si ustvarjaš stres še v postelji, pa je sploh kriza.

Mislim, da moraš peljati fanta na eno dobro večerjo in mu lepo priznati. Ko si to počela v preteklosti, si predstavljam, da je šlo za potrebo po potrditvi in si želela, da te fantje obožujejo in da jim daješ občutek, da so odlični ljubimci.

Nisi jih hotela razočarati. Če pa imaš sedanjega fanta res rada, je zelo pomembno, da sta iskrena drug do drugega, in če bo odslej trajalo malce dlje za tvoj orgazem – nič hudega. Še bolje. Se bo že potrudil in potem bo vrhunec še toliko slajši.

Tina svetuje:

Draga moja, lepo si si zapletla življenje, a kot si si ga zapletla, ga boš tudi odpletla. Žal ne vidim druge možnosti, kot je ta, sicer izjemno boleča, auč, auč, auč, da fantu poveš resnico. Težko rečem, kako bo prenesel, da nisi fe­rrari, kot je mislil, ampak malo počasnejši avtek, ampak druge ni.

No, kakorkoli upam, da se na športni avto ni preveč navezal. Malo te hecam, ker boš morala ugrizniti v kislo limono, ampak limonada je zdrava! Verjemi, da bi fant raje spoznal resnično tebe, kar delaš, pa predvsem ni pošteno do njega!

Kako bi se sama počutila, če bi ti nekdo ves čas lagal? In še žarek upanja: morda odkriješ celo to, da si zares multiorgazmična, ko se boš nehala pretvarjati? Zakoplji se v seks literaturo, igraj se s sabo, spoznaj svoje telo. Ko se zares sprostiš in postaneš bolj resnična, se zgodijo vse sorte čarovnije.

Ne bom te poslala na igralsko šolo kot prejšnjo bralko, bi ti dala pa en izziv. Obljubi, da boš od tega trenutka dalje govorila le še resnico: z mamo, prijateljicami, fantom ... Laži so živi mlinski kamni, snemi si že to navlako in začni že živeti! No? Dajmo, dajmo!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri