Te preveč izbire spravlja ob pamet? Tako se odločiš pravilno

Podaljšane, bolj zgoščene ali zavihane trepalnice? Naravni sok, smuti ali voda z limono? Rjavolasi prijatelj s fitnesa ali zapeljiv sodelavec? Raziskali smo, kako se odločiti, ko se ne moreš odločiti.

Te preveč izbire spravlja ob pamet? Tako se odločiš pravilno (foto: Profimedia) Profimedia
13. 1. 2016

Ko smo bili otroci, smo izbirali večinoma le med okusi sladoledov in že takrat nam je bilo včasih žal, da nismo naročili enakega kot starejša sestra samo zato, da ne bi bili videti papige. Vendar je, nebodigatreba, res izbrala boljšega. Danes izbiraš med čisto vsem.

Nazadnje, ko sem prijatelja peljala na slasten vegeburger, sem mislila, da ga bo pobralo, ko se je moral odločiti med petimi vrstami zdravih burgerjev, pri katerih pol sestavin ni poznal – pa to še ni bilo nič.

Ko ga je prodajalka vprašala, s kakšnim kruhom naj vse skupaj opremi, pirinim, koruznim, ajdovim, brezglutenskim, je začel le še zbegano gledati, ko ga je povprašala, kateri preliv bi mu najbolj ustrezal, pa je skoraj ušel.

Verjetno se sama enako obnašam v situacijah, ki jih ne poznam tako dobro, in bi dala vse, da se mi ne bi bilo treba odločati o – ničemer. Samo dajte mi tisto, kar mislite, da je najboljše zame, za moj avto ali računalnik.

Prosim, nič ne sprašujte, ker nimam pojma, med čem izbiram. Pri tistem vegeburgerju sem se začela spraševati, ali smo zaradi tako velike ponudbe čisto vsega, kar nas obdaja, sploh še lahko srečni.

Letamo iz trgovine v trgovino, deskamo po spletu in se tri mesece odločamo le o tem, kakšen računalnik, omaro za v spalnico ali maturantsko obleko bomo kupili.

In če takoj po nakupu nekje zagledamo boljšo, nas dejstvo prizadene bolj, kot bi bilo treba.

Ali kot pravi psihologinja prof. Maja Vukasović Ljubičić: "Večje število možnosti izbire nas zanesljivo pripelje v večje stanje negotovosti in poznejšega občutka, da nismo izbrali prave rešitve."

Kako se torej odločati, ko je vsega preveč?

Je pametno dobro premisliti, si napisati vse pluse in minuse ter o tem, kaj je najboljše za nas, povprašati še druge (starše, šefe, druge avtoritete)? Pravi odgovor se vedno skriva v nas.

Ali kot pravi psihologinja:

"Ravnaj se po občutku: intuitivno, instinktivno. Raziskave so namreč pokazale, da je meja za prehod od racionalnega k instinktivnemu načinu odločanja že, če imamo opravka z več kot štirimi različnimi možnostmi oziroma spremenljivkami. V takšnih situacijah nas lastni možgani zapeljejo v napačno smer, in čeprav smo prepričani, da se odločamo na podlagi argumentov, torej racionalno, se v resnici odločamo na podlagi čustev."

Zdaj lahko končno razumeš prijateljico: pretehtali sta vse možnosti, čisto vse, z vsem se je strinjala, potem pa se je odločila čisto brezglavo. Ker na koncu ni uporabila možganov, ampak čustva.

Zdaj razumem sebe, zakaj sem kupila tisti avto – čeprav so mi sodelavci z Avto magazina predlagali čisto drugega, sem se v mojega (oblika šteje, kajne?) zaljubila na prvi pogled.

Pa kaj, če so rezervni deli dražji (upam, da jih ne bom potrebovala veliko) in če ga bom, ko ga bom prodajala, zanj iztržila manj (kdaj bo že to?). Zdaj taisti avto vozim že skoraj 12. leto.

Naj ti prišepnem: ni potreboval veliko rezervnih delov, ker je že tako star, pa zanj tako ali tako ne pričakujem kaj dosti, čeprav bi bil druge znamke. Ga pa še vedno rada vozim.

Včasih je tvoja odločitev zelo pomembna

Rada bi se odločila pravilno, rada bi prisluhnila svoji intuiciji (le zakaj govori tako potiho, da je ne slišiš?!) in razsodnim mislim (naj se, prosim, ta trenutek desna in leva možganska polovica uskladita in data pameten odgovor).

Vukasović Ljubičićeva ti svetuje, da takrat, ko imaš dovolj časa in se ti z odločitvijo ne mudi, primerjaj različne možnosti, poišči dodatne informacije, preigravaj posledice različnih odločitev.

"Premišljuj in tehtaj toliko časa, kolikor želiš. V takšnem primeru se boš praviloma odločila racionalno. Če se z odločitvijo mudi in te preganja čas, nimaš dovolj časa za preigravanje različnih scenarijev. In ko si pod časovnimi pritiski, se je pametno odločiti po občutku, intuitivno."

Ti je jasno, čeprav ni glasno?

Ker nimaš časa za analize, ne ravnaj iz panike, ampak prisluhni notranjemu glasku oziroma svojim občutkom. Verjemi (si), tako boš vedno dobila pravi odgovor zase, čeprav bo vsa okolica pametovala drugače.

Ko te prevelika izbira frustrira

"Vedeti moramo, da več podatkov imamo na voljo, teže se pravilno odločamo. Naši možgani hkrati analizirajo pet do devet podatkov, če je podatkov več, jih to zmede. Začnejo posploševati, skušajo racionalno analizirati in pogosto se odločijo za napačno oziroma neoptimalno rešitev!

Zato velja sledeči napotek: ko se odločaš o stvareh, pri katerih ti ni treba upoštevati veliko parametrov, se odloči po racionalnem premisleku. Pri zapletenih odločitvah, kot je izbira kontracepcije, nakup stanovanja in podobno, je najboljša strategija:

1) najprej zberi čim več informacij,
2) nato pusti možganom, da te informacije nekaj časa predelujejo,
3) najbolje je odločitev preložiti vsaj za en dan, da jo prespiš,
4) na koncu se odloči na podlagi občutkov.

Če se v takšnih primerih opreš na občutke, je veliko večja verjetnost, da boš izbrala prav oziroma da boš z izbiro dolgoročno zadovoljna. Vendar se za kompleksnejše odločitve vedno raje odločaj po občutku," svetuje prof. Maja Vukasović Ljubičić.

Ne veš, kako se odločati po občutku?

Ko si ob misli na eno od rešitev mirna in začutiš srečo, je to verjetno prava odločitev. Če pa te ob odločitvi v trebuhu stiska, zvija, opozarja, odločitev gotovo ni prava. Če boš torej prisluhnila drobnim signalom telesa, boš točno vedela, kaj je zate prav in kaj ne.

Več časa ko se boš odločala, manj boš zadovoljna z odločitvijo

Prijateljica je pred kratkim dvignila roke od iskanja zmenkov na spletu, ker se med toliko moškimi, ki so na voljo, preprosto ni mogla več odločati razsodno:

"Ko sem izločila tiste, ki mi niso bili všeč, so se mi vsi, ki so ostali v kategoriji 'mogoče', zdeli enako primerni za zmenek. Toda vsakič, ko sem s katerim od njih šla na zmenek, si nisem mogla pomagati, da ne bi dvomila o svoji izbiri ne glede na to, kako dober je bil zmenek.

Nekoč se je zgodilo, da sva imela z moškim, s katerim sva se dobila, veliko skupnega, vendar se je pogovor na začetku malce zatikal, zato sem se, medtem ko je bil na stranišču, zmenila za zmenek z nekim drugim in preostali del večera preživela odsotna.

Če bi tistemu moškemu dovolila, da se med nama kaj razvije, in me ne bi skrbelo, da bom zgrešila 'popolnega' moškega, bi bila morda zdaj v zvezi."

Prof. Maja Vukasović Ljubičić pravi, da je dobro, da razumemo, da dlje časa ko se odločamo, tehtamo in analiziramo različne možnosti, manj smo pozneje zadovoljni s to odločitvijo!

Zavedajmo se, da ni možno vnaprej vedeti, katera odločitev je prava. To vedno ugotovimo šele pozneje, naknadno. Zato zaupajmo svoji sposobnosti sprejemanja dobrih odločitev in dovolimo svoji intuiciji, da nam prišepne pravo odločitev in rešitev.

Se bojiš sprejemati odločitve?

Zapomni si, karkoli že se boš odločila ta hip, lahko vedno tudi zamenjaš, spremeniš, se premisliš. Skorajda ni odločitve, ki bi te zaznamovala za vse življenje. Če pa vseeno je, to pomeni, da je bila zate velika šola, zaradi katere si zrasla.

Ali kot ti svetuje naša sogovornica:

"Sprejemanje odločitev je vedno tvegano početje, ker ni zagotovila, da bomo pravilno izbrali in da bomo pozneje s to odločitvijo tudi zadovoljni. Z odločitvami pogosto odlašamo, ker se bojimo neuspeha in odzivov okolice. Poleg tega je cona udobja, ohranjanja položaja status quo, privlačna, odločitve pa nas silijo, da jo zapustimo in se podamo v negotovost.

Zato je dobro, da:

1 Spoštujemo tako racionalne kot tudi intuitivne odločitve, ki jih čutimo v trebuhu.

2 Zaupamo svoji sposobnosti sprejemanja dobrih odločitev. Spomnite se, da vsak dan sprejemate na stotine odločitev in ste pri tem prav uspešni.

3 Smo ponosni nase, ko sprejmemo odločitev, ker to pomeni, da sprejemamo tudi odgovornost za njene posledice, kar je najboljši dokaz našega življenjskega poguma in zrelosti.

Besedilo: Petra Arula

Za strokovno pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo prof. Maji Vukasović Ljubičić, psihologinji in jezikoslovki, zasebni znanstveni raziskovalki, svetovalki in predavateljici s področja komunikacijskih veščin in življenjskega treninga.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri