Smrt v virtualnem svetu

Ko nekdo umre, so pravila glede dediščine razmeroma jasna. Kaj pa se zgodi s podatki te osebe na spletu?

28. 1. 2011

Z njegovim profilom na Facebooku, elektronskim poštnim predalom …? Računalniki, zgoščenke, USB-ključki …

Računalniki in druga oprema za shranjevanje datotek so dodeljeni dedičem. Ti imajo do vseh teh stvari legalen dostop – če ni drugače zapisano v oporoki.

Spletni podatki

Dedičem pripadajo tudi slike, profili in domače spletne strani. Imajo pravico do dostopa do uporabniških računov umrlega, pri internetnih ponudnikih pa smejo zahtevati tudi za novo geslo uporabniškega računa. Za legitimacijo lahko uporabijo mrliški list ali pa zapisnik o zapuščinski razpravi.

Družabna spletna omrežja

Facebook, Netlog …

Profili v socialnih omrežjih se s smrtjo uporabnika ne brišejo avtomatično – vse je odvisno od posameznega socialnega omrežja. Facebook recimo profil spremeni v 'Memorial State' – spominski status, v katerem si lahko prijatelji in družina izmenjajo svoje občutke žalosti.

Ureditev dostopa do podatkov

Lastna volja

Kdor pa želi sam določiti, kaj se bo zgodilo z njegovim spletnim 'imetjem', lahko že za časa življenja določi, kdo vse bo imel dostop do njegovih podatkov – oziroma tudi katere je treba brisati. To je dobro tudi za sorodnike, saj jim prihrani marsikatero zamudno pisanje prošenj in zahtev. Poleg tega navadno traja kar nekaj tednov, preden se na primer uredi dostop z novim geslom in podobno.

Deponiranje gesla

Najbolj varno je, da se gesla deponira kar pri notarju, obstajajo pa tudi določena podjetja, ki ponujajo možnost deponiranja dokumentov (seveda za plačilo).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri