Shranjevanje zelenjavnih semen za lepšo prihodnost

Medtem ko se naše babice najverjetneje še spomnijo, kako so ljudje včasih semena shranjevali sami, pa jih danes le malo na to sploh pomisli in še manj zna.

Shranjevanje zelenjavnih semen za lepšo prihodnost (foto: shutterstock) shutterstock
25. 10. 2014

Upati pa gre, da bo na novo prebujenemu zavedanju o pomenu samooskrbe morda uspelo zajeziti pospešeno izginjanje na milijonov sort hranilnih rastlin, ki jih je poljedelska praksa ustvarjala tisočletija in jih je zajeten del zaradi monopolnih družb, ki so prevzele svetovni trg oskrbovanja s semeni, že izginil v zgolj nekaj desetletjih.

  • "Zdaj si v vrtnarijah ali po spletu pri velikih semenarnah priskrbite seme, ki je zraslo daleč proč in v popolnoma drugačnih podnebnih pogojih, kot vladajo pri vas, razen seveda, če ni v bližini kakšnega velikega centra, kjer pridelujejo seme. Ravno tako se vam je najbrž že pripetilo, da stese ravno naučili delati z določeno poljščino, ki ste jo vzljubili, potem pa v katalogih velikih semenarn ni bilo o njej več ne duha ne sluha."

Sodobno industrijo semen pač poganjajo interesi velikih pridelovalcev, zato je komercialno pridelanega semena vse več, vrst semen, ki jih pridelamo, pa vse manj.

Žal se v luči tega dejstva pozablja, da zgolj genska raznolikost hranljivih rastlin omogoča zares varno prehranjevanje. Prav s pestrostjo vrst se bodo pridelovalci hrane v prihodnosti lahko prilagodili klimatskim spremembam, ki so v zadnjih nekaj letih spreobrnile še zadnje skeptike, prav tako se je z najbolj kvalitetnim in raznolikim izborom vrst lažje braniti pred novimi škodljivci in boleznimi, ki škodijo rastlinam.

Za najboljše, kar premoremo!

Šele s skrbnim shranjevanjem semen najbolj zdravih rastlin aktualne generacije zagotovimo, da se bo pridelek znal prilagoditi posebnim pogojem rasti v danem okolju. Da pa bi ob tem še zmanjšali ekološko onesnaženje, gre seveda težiti tudi k lokalnemu vzgajanju rastlin. In vsega tega se na srečo zaveda vse več ljudi.

  • "Mnogo malih vrtičkarjev in majhnih kmetov se sprašuje, če je model centralizirane pridelave semena zanje najboljši. Skrbi jih, ker gre genetska raznolikost po gobe, pogrešajo sorte za prste obliznit in odlične teksture, ki rastejo v njihovem okolišu. Raje bi posegali po ekološko in sonaravno pridelanem semenu, ker tudi sami tako kmetujejo."

Skupaj z njimi lahko zato na tem mestu toplo pozdravimo še vroč slovenski prevod svetovne uspešnice Kako shranjujemo zelenjavna semena, ki jo je podpisala Fern Marshall Bradley, samostojna pisateljica in urednica vrtnarskih knjig iz New Yorka, ki nas uvodoma nagovori z:

  • "Starejši bralci se boste morda še spominjali, kako smo včasih semena shranjevali sami, ljudje so z roko v roki, ali, če bolje rečemo, 's semenom v semenu', skupaj sejali, želi in pripravljali novo seme, pridelek, ki je zrasel iz 'domačega' semena, je bil nekaj popolnoma normalnega, morebiti tudi kriza pa je s seboj prinesla ponovno željo po obujanju stare tradicije, s katero ne samo ohranjamo rastlinske vrste, ki v naših krajih dejansko uspevajo, ampak se nam prihranek pozna tudi v denarnici, saj težko zasluženega denarja ne nosimo več multinacionalkam, ki so si razdelile dobičkonosni trg s semeni, in koristijo samo še tistim, ki se ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom."

Vrnitev majhnih pridelovalcev semen

Po nekajletnem mrku se na trg pridelovanja semen se skratka ponovno vračajo majhni pridelovalci semen, ki svojo pozornost usmerjajo prav v semena tistih sort, ki so primerne za njihovo območje.

  • "Vrtnarji z vseh koncev in krajev ugotavljajo, kako se lahko na vrtu zabavajo tudi tako. Ko osnove postanejo mačji kašelj, zlahka shranjujete seme fižola, paradižnika in solate. Bolj zahtevno je shranjevati seme drugih poljščin, denimo korenja in buč, vendar vam bo šlo odlično od rok. Pridružite se novi generaciji semenarjev. Kaj hitro boste odkrili, v kako veliko veselje vam bo sejati svoje seme, nato pa doma pridelano seme in izkušnje izmenjevati z drugimi vrtnarji v skupinah za pridelavo in izmenjavo semen ter v skupnih vrtovih po mestih."

Z nekaj malega napotkov poznavalcev in veliko veselja bi praktično slehernik lahko shranil najboljše, kar premore še tako majhen vrtiček.

  • "Če ste začetnik pri shranjevanju semena, si za začetek izberite najlažjo vrsto, ko vam bo uspelo, se lotite srednje težke. Čeprav si boste že pridobili izkušnje, ne pozabite, da res ni treba shranjevati semena od čisto vsake sorte, ki jo gojite vsako leto. Če pravilno hranite seme, bo uporabno leta, čisto zlahka tri leta, pri nekaterih rastlinah pa lahko zdrži tudi do deset let."

Knjiga za ljudi z zelenimi rokami

Knjiga je prava zakladnica praktičnih napotkov o tem, kako pridobivati semena in kako poiskati primeren prostor za shranjevanje semena (suhost, vlažnost, temperature pozimi in podobno), avtorica pa bralcem v nadaljevanju še zaupa, kako priti do najboljših možnih semen, iz katerih bodo rastline bogato obrodile, da bo nastalo obilno seme za leto zatem, kako je treba skrbeti za rastline, paziti na prst in se boriti proti škodljivcem.

Kako shranjujemo zelenjavna semenaZadnji del knjige je namenjen tudi podrobnejši predstavitvi rokovanja s semeni glavnih poljščin, od fižola, korenja, koruze, kumare, solate, pa tja do melon in lubenic, čebule in pora, graha, paprike, redkvice, muškatne buče in paradižnika.

Knjigo Kako shranjujemo zelenjavna semena lahko virtualno prelistaš na spletni strani cangura.com, za več informacij o tej nadvse zanimivi in vse bolj aktualni temi pa gre knjigo ob priliki vzeti tudi v roke.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri