Ruut Veenhoven in njegove raziskave vplivov zasebnosti na srečo

Znanstvenike je zanimalo, kako na srečo ljudi vplivajo dogodki, ki jih štejemo med zasebne (in zelo osebne).

15. 9. 2011

Izkazalo se je npr.:

  • da so zakonci, ki ne morejo imeti otrok, prepričani, da so tisti, ki imajo enega otroka ali več, bolj srečni od njih. Resnica: Ruut Veenhoven, sociolog, profesor in raziskovalec stanj človeške srečnosti, pa po drugi strani dokazuje, da so otroci večkrat, kot si mislimo, vir globokih starševskih razočaranj in da niso zanesljiv vir sreče.
  • da so samski prepričani, da so poročeni bolj srečni, sociolog pa dokazuje, da tudi prijetna partnerska zveza ne prinaša več sreče.

Zanimivo?

No, da pa ne bomo (ponovno) sklepali prehitro, velja tudi:

  • da če bi zdaj rekli, da so najbolj srečni samski brez otrok, bi se spet zmotili, saj taisti raziskovalec dokazuje, da so samski bolj osamljeni in da tudi ti niso srečni.


Skratka, dejstva so eno, naša subjektivna prepričanja pa pogosto nekaj povsem drugega. Preberi si torej malce več o raziskavah sreče, zasebnosti in številnih dejavnikih, ki nanjo vplivajo, predvsem pa se manj obremenjuj s tem, kaj vse ti manjka (v primerjavi z drugimi ljudmi) do resničnega občutka srečnosti.

Kaj torej vpliva na srečo?

Nizozemski sociolog Ruut Veenhoven že od leta 1968 sestavlja World Datebase of Happiness, podatkovno bazo o sreči narodov. Pod njegovim vodstvom zbirajo in obdelujejo podatke, ki prikazujejo povprečno srečo nekega naroda. Najsrečnejši narod so v tem času Danci, najbolj nesrečni so prebivalci Zimbabveja. Veenhoven je raziskoval, kaj najbolj vpliva na to, da je neki
narod srečen ali nesrečen:

  1. Življenjska raven: Veenhoven dokazuje, da je življenjski standard bolj postranski, kot navadno mislimo. Na drugem mestu na lestvici sreče so namreč Kolumbijci, ki nimajo posebno visokega standarda, na osmem mestu Mehika …
  1. Podnebje: Na splošno govorimo, da na počutje zelo dobro vplivajo sončni žarki in svetloba sploh. Skandinavci naj bi bili po teh teorijah nadpovprečno depresivni. In kaj so ugotovili? Čeprav je v skandinavskih deželah manj svetlobe in je večji mraz, so Skandinavci pri vrhu lestvice sreče.
  1. Okolje: Zanimivo, da na srečo ne vpliva niti okolje. Ljudje, ki živijo na podeželju, bi morali biti srečnejši od onih v mestu, ker je na deželi več stika z naravo, miru, manj stresov … Toda nizozemski raziskovalec trdi, da to ni res. Dokazuje tudi, da na srečo ne vpliva niti spol – v modernih družbah so ženske prav toliko srečne (ali nesrečne) kot moški.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri