Pri­ja­teljica v krizi: Kako rešiš njo in vajin odnos

Počasi imaš dovolj njenega samopomilovanja in kazanja s prstom na druge. Rama, na katero se je naslonila, te počasi začenja boleti. Razumeš jo, a bi si želela, da se njena kriza počasi konča – življenje je kratko, tile slabi časi pa nekam dolgi.

Pri­ja­teljica v krizi: Kako rešiš njo in vajin odnos (foto: Tamara Schlesinger) Tamara Schlesinger
27. 10. 2011

In to ravno v trenutku, ko gre tebi končno vse po maslu: z davčne uprave že dolgo nisi dobila grozilnega pisma, na novem delovnem mestu nesramno uživaš, imaš čudovite sodelavce, mama in oče sta se pobotala in uživata dopust v Provansi, našla si ljubezen in celo razmišljaš o beli obleki.

Njej pa se je (ne prvič!) življenje čez noč sesulo: tista baraba je noče več, služba jo dolgočasi, faksa očitno le ne bo spackala in se je povrhu še precej zredila.

Včasih sta se skupaj zabavali, se smejali in sanjali o prihodnosti, zdaj pa je vajino prijateljstvo enosmerna ulica: ona se pritožuje, ti 'kasiraš' njeno slabo voljo.

Prvi mesec krize je še šlo, zdaj pa ti je druženje z njo pobralo vso energijo. In ker tam kar ni in ni nobenih znakov, da bi posijal vsaj en sončni žarek, si se nazadnje začela počutiti še krivo, ker se imaš lepo.

Ko zdaj na zaslončku vidiš njeno ime, te ima, da se ji sploh ne bi več oglasila, a se – zaradi dobrih časov in občutka odgovornosti. Kar pa ne pomeni, da te ne mika, da bi se priključila klubu barab, ki so jo pustile na cedilu, ker preprosto ne zmoreš več.

Kaj lahko storiš zanjo in tako (hitro, učinkovito, elegantno) rešiš njo in vajin odnos?

Prva faza

Dramski monologi

Osebna kriza se začne s potrebo po govorjenju – to je neke vrste čiščenje, ki smeti s točke A (ona) prestavi na točko B (ti). Zapisano takole se sliši malce kruto, je pa odgovor na vprašanje, zakaj imajo psihoterapevti tako visoke tarife. V praksi je to videti takole: prijateljica pridrvi k tebi, ker ji on ne odgovarja ne na klice ne na sporočilca.

Če ji rečeš, da nimaš časa, ker te čaka izpit, te samo nejeverno pogleda in pritisne na tvojo slabo vest z besedami 'ampak ti si edina, ki me razume'. Kar seveda že veš, ker ti je to danes že nekajkrat ponovila po telefonu, v mejlu, na FB-ju, po Twi­tterju … in še v živo. Zdaj se verjetno sprašuješ, do katere točke si tej izjavi dolžna verjeti …

Jo boš poslušala ali utišala?

V tej fazi ti ne preostane drugega, kot da se spremeniš v veliko uho. Ko je njena rana še sveža, je nemogoče pričakovati, da bo vklopila razum. Potrpežljivo jo poslušaj ter pod nobenim pogojem (še) ne dajaj pripomb in nasvetov.

Ampak brez blefiranja!

Čeprav se zdi, da se prijateljica v svojem občutljivem trenutku zunanjega sveta sploh ne zaveda, bo hitro začutila, ali jo zares poslušaš ali pa se samo pretvarjaš in razmišljaš, katere čevlje boš zvečer obula za zmenek.

Če hočeš hitro pomagati obema, jo aktivno poslušaj: vmes jo primi za roko, stisni jo k sebi, ponudi ji robček in jo trepljaj po rami. Tvoje pozorno poslušanje bo zanjo terapevtskega, zate pa strateškega pomena: kdor se hoče izkašljati, išče pozornost, in ker si ji dala pozornost, se bo prej umirila.

Druga faza

Potrpljenje ima svoje meje

Poslušala si jo (ure in ure). Tu si bila zanjo (noč in dan). Ko te je sredi noči v solzah klicala po telefonu, si bila tako kavalirska, da ji nisi povedala, da te je prekinila med seksom. Z njo si šla za vikend v terme, pa čeprav sta takrat s fantom praznovala prvo obmesečnico.

Kar priznaj: tu in tam si se ji tudi zlagala (nujno si morala k babici, nisi našla avtomobilskih ključev, lotil se te je močan prehlad …). Okej, nisi več zdržala, a zdaj ti je izgovorov zmanjkalo, ona pa je prešla mejo dobrega okusa.

Znaš reči ne?

Če je kriza prešla v fazo, ko sredi noči grozi, da si bo kaj naredila, je prav, da stečeš k njej. Je že res, da tisti, ki mislijo resno, tega ne obešajo na veliki zvon, je pa njena grožnja jasen znak, da je njena bolečina dosegla skrajno mejo.

Čisto nekaj drugega pa je, če takšni alarmi postanejo navada – v tem primeru moraš v njeno dobro reči ne in ji vrniti z grožnjo, da boš poklicala njene starše, ker je takšno breme zate pretežko. Če jo boš podpirala v njenem izsiljevanju, ga boš deležna v vedno večjih dozah.

Dejstvo: tvoja prijateljica trenutno vidi samo sebe in je pozabila na civilizirano obnašanje. Če jo moraš na to opozoriti prav ti, boš pač tista 'grda', a vedi, da bo takoj, ko bo spet v boljši koži, svoje obnašanje obžalovala.

A vseeno pazi na besede

Nikar je ne odpravi z nekaj grobimi besedami, ker ji šok terapija ne bi koristila, bodi pa zelo jasna. Če ji rečeš, da moraš dokončati delo in da jo boš poklicala čez dve uri, se na koncu njenega predora prižge lučka. In če svoje razloge, zakaj ne moreš takoj do nje, podkrepiš še z nekaj spodbudnimi besedami, na primer 'vem, da si močna' ali 'prebolela si že kaj hujšega, zato boš tudi to', bo spet zaupala vase, s streženjem njenim muham pa ji podzavestno sporočaš, da sama nikoli ne bi zmogla.

Tretja faza

Nasvet: ja ali ne?

Priznaj, da te je ožela kot limono, a da ti tudi malo godi, da je odvisna od tvoje pomoči. Zdaj moraš biti skrajno previdna, saj še najslabše vedeževalke ne dajejo konkretnih odgovorov in nasvetov. Kar je dobro zate, ni nujno dobro tudi zanjo, in ne samo to: če se boš izkazala kot velika modra svetovalka, se kmalu ne bo znala več sama odločati.

Ko te vpraša, kaj naj stori, ji odgovori z vprašanjem, kaj bi rada storila. Vsi tvoji odgovori naj bodo usmerjeni v izgradnjo njene samozavesti, samostojnosti in ljubezni do same sebe. In če še vedno moleduje za nasvet, ji ga lahko tudi daš, nikoli pa ji ne svetuj sama od sebe.

ABC prijateljskega mnenja

Karkoli že ji boš rekla, vedno govori v prvi osebi: če bi bila jaz v tej situaciji, bi … jaz zadevo vidim takole … in podobno. Nikoli ne reci 'morala bi, moraš, naredi tako, naredi drugače …', ker nisi ona. Tvoje mnenje ni pravilo, vseh vpletenih pa tudi ne poznaš kot lasten žep.

Tvoja najpomembnejša naloga je, da spodbudiš njeno lastno razmišljanje in željo po ustvarjalnem izhodu iz krize. To je edini način, s katerim se boš ubranila učinka bumeranga – napačen nasvet se namreč vedno vrne kot očitek. Kot očitek, da si uničila njeno ljubezensko razmerje. Ali še hujše, življenje.

Bi rada, da bi ti prisluhnila?

Prosi jo za dovoljenje.

Se ti zdi, da o njenem primeru veš več in preveč, a sploh ne prideš do besede? Zakaj ne prosiš zanjo? Bolj konkretna, bolj neposredna boš, več boš dosegla.

Vljudno jo vprašaj, ali te je že pripravljena poslušati, in kot bi mignil, bo tiho. Malo smo pozabili na medsebojno spoštovanje in omiko, zato si tale način izposodi za svoje življenje, tudi če se ravno ne prepoznaš v tem članku – je splošno uporaben in na splošno zmagovalen.

Tina Torelli, foto: Tamara Schlesinger

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri