Prave žrtve mode

Za marsikatero modno navdušenko pomeni zavijanje v kožo mrtvih živali največji luksuz. Mi že dolgo vemo, da to pomeni marsikaj drugega. Za marsikatero modno navdušenko pomeni zavijanje v kožo mrtvih živali največji luksuz. Mi že dolgo vemo, da to pomeni marsikaj drugega.

29. 12. 2005

Bila je ena od pomembnejših noči v njenem življenju. Glamurozna pop diva in igral­ka se je podajala v nove vode samopromocije. Med stopanjem pod bliščem luči paparacev je marsikdo zavzdihnil, da je videti čudovito ter da še nikoli ni bila tako dobro oblečena. Jennifer Lopez je nosila dolg rjavo-bel krzneni plašč in fotoaparati so brneli kot nori. Najbrž je porabila ure in ure, da se je pripravila; tako kot vedno.

Ampak te ‘usodne’ noči, prejšnjega februarja, ob izidu njene kolekcije oblačil, prava cena za njen videz ni bila merjena v urah pred ogledalom ali šopu dolarjev, ki jih je zapravila za obleko. Ah ne, ta cena je bila izražena v 80 činčilah, ki so bile kruto umorjene zato, da je diva imela nov plašč. Prav vsaka od živali je neizmerno trpela: bila je ubita z elektrošokom ali pa so ji presekali vrat. In niso bile le činčile tiste, ki so trpele zanjo. Njena debitantska kolekcija je bila preplavljena z kunčjim, lisičjim in zajčjim krznom.

Še vedno raje gole?

A kot lahko opazimo na pričujočih fotografijah, je imela J.Lo pri kampanji za povratek krzna na trg kar nekaj ‘pomočnic’. Mnogo medijskih zvezd je zadnje čase mogoče spet videti oblečenih v krzno; med njimi zagotovo najbolj izstopajo Kate Moss, Jade Jagger in Naomi Campbell. Tudi veliko število modnih oblikovalcev – od Lousa Vuittona do Juliena MacDonalda – je krzno spet uradno postavilo nazaj na modne piste.

Britansko trgovsko združenje krznene industrije pravi, da se je prodaja v zadnjem letu povečala za tretjino. Dnevi, ko so se najbolj iskane supermodelke slekle za pomoč organizaciji PETA in zatrjevale, da so raje gole, kot da bi nosile krzno, so očitno pozabljeni. In ta novi razmah ponovne mode pravega krzna v visokih krogih povzroča pojavljanje in prodajo krzna tudi v tistih elitnih trgovinah, v ka­terih ga že dolgo ni bilo. Na srečo pa iz drugih izginja.

Zlomljen vrat, smrt s plinom in elektrošok

Poglej plašč iz kunčjega krzna, ki ga nosi Naomi; tistih (minimalno) 50 kun je prišlo iz krznenih farm. Ali poznaš grozno in žalostno resnico o načinu gojenja živali za njihovo kožo? Leta 2003 so bile takšne farme v Angliji prepovedane na podlagi zakona o javni morali. To dejstvo je jasen pokazatelj, kako resne so bile neetične metode pobijanja teh prikupnih živalic.

Vendar je vedno mogoče najti luknjo v sistemu in prav nič se ne da narediti proti uvozu kož iz Azije. Medtem ko so angleške farme pod drobnogledom prava za živalske pravice in stroge veterinarske inšpekcije; proizvajalci na Kitajskem in v Rusiji sploh nimajo pravil za to ‘področje’.

Ti zajci, kune, lisice, činčile in risi so ponavadi zaprti v tesne mrežaste kletke. Razlog? Stroški vzdrževanja morajo biti čim manjši. Mnogo živali postane tako preobremenjenih in nervoznih, da si z grizenjem pohabijo lastne okončine. Z namenom, da jih spremenijo v krzno, jim zlomijo vrat, jih zadušijo s plinom ali ubijejo z električnim tokom. S tem jim dejansko scvrejo notranje dele, ne da bi poškodovali njihovo dlako. Na dlako pa zavzeto pazijo.

Obrnjene z glavo navzdol, pogosto ne povsem mrtve, so potem živali odrte; včasih to počnejo celo neskončno dolgih in krutih 10 minut. Nevednost je blagoslov za ljudi, ki nosijo krzno. Kako glamurozen občutek lahko ponudi nošenje takega ‘prestižnega’ plašča, če poznaš resnico?

Krzno spet v trgovinah

Letošnje leto smo bili priča tudi največjemu zakolu mladičev tjuljnev v Kanadi v zadnjih 50 letih. Mladiče so s kiji pretepli do smrti in jih odrli – vse za potrebe evropsko modne industrije. Vendar pa grozen način, ki je povzročil smrt nič hudega slutečih dojenčkov tjuljnev, ni odvrnil več kot 300 oblikovalcev, da bi v svoji letošnji kolekciji uporabili krzno. Leta 1985 jih je to storilo le 45. Kakšna razlika! Nasprotniki uporabe krzna obdolžujejo Sago, industrijski konglomerat, ustanovljen zaradi direktnega odgovora na uspeh nasprotnikov krzna v 80. Ta organizacija očitno omogoča mladim oblikovalcem uporabo krzna za namene njihovih modnih revij ter to celo podpira.

V angleških šolah tekstilnega oblikovanja študente spodbujajo k upo­rabi krzna in jim ponujajo sponzorstva za revije. Konglomerat Saga pa tako premišljeno nadzira modno industrijo. Konkurenca med študenti, ki že tako nimajo veliko denarja, je velika, zato so brezplačni material, denar in tudi pozornost medijev (ki jo takšna revija dobi) upra­vičeno mamljivi. Saga te očitke zavrača in pravi, da pač veliko oblikovalcev rado dela s krznom ter da se vedno pozanimajo, od kod krzno izvira.

Medtem ko morda niti v sanjah ne bi pomislila, da bi oblekla bahav do tal segajoči krzneni plašč, pa boš mogoče (ne da bi na to sploh pomislila) kupila torbico, rokavice ali škornje s trakcem okrasnega krzna. Marsikdo misli, da so ti trakci le ostanki pri delu s krznom, vendar še zdaleč ni tako – so osrednji del te krute industrije, ki pa na žalost zadnje čase doživlja ponoven razpon.

Kdo bi se oblekel v svojega psa?

Pogosto ljudje ne razmišljajo o dodatkih iz krzna enako kot npr. o plašču, ki je povsem iz njega. Čeprav so uporabljeni za le 10 % obleke (za okras), so še vedno 100 % mrtvi.

Vzemimo za primer Mukluk škornje, največji modni trend lanske zime; nepogrešljivi modni dodatek velikega števila znanih osebnosti; npr. Paris Hilton. Obrobljeni so z zajčjim krznom; za en par je moralo umreti sedem živali. Napačno informirana Paris je kasneje trdila, da so bili zajčki tako ali tako namenjeni za prehrano in je krzno pač ostalo – ampak to seveda ni res. Najverjetneje so bili rejeni nekje na Kitajskem le za potrebe modne industrije.

Da bi bile zadeve še slabše, ne moremo nikoli natančno vedeti, iz katere živali je narejen določen dodatek. Po pravili EU morajo proizvajalci navesti le podatek o tem, ali je krzno pravo ali umetno. To pomeni, da je lahko tako kunčje, zajčje ... ali pa od kužka Pikija in muce Mace. Čeprav je pobijanje psov in mačk v EU prepovedano, te prepovedi v Aziji nimajo in najverjetneje tudi to krzno uvažajo v Evropo.

Zagrizena borka proti nošenju krzna Charlize Theron lepo pravi: “Če ne bi nosili krzna vašega psa, prosim ne nosite tudi katerega koli drugega krzna!” Paris Hilton odkrito ljubi svojega čivavčka Tinkerbella, je pa veliko manj zaskrbljena za zajce, žrtvovane za njene škornje po zadnji modi.

Pa kaj, če je že star!

Marsikateri krzneni plašč je kupljen v trgovini z rabljenimi oblačili ali pa po­dedovan od babice, sorodnice ... Tisti, ki v takih okoliščinah pridobljeni plašč nosijo, pogosto, z namenom, da bi se počutili manj krive, rečejo: “Oh, pa saj je star, živalce so mrtve že zelo veliko časa.” Vendar še vedno oglašujejo krutost!

Primer je vintage plašč, ki ga nosi Kate Moss. Prava cena bi bila najbrž 12 kojotov, natlačenih skupaj v majhno kletko. Ampak samo zato, ker se krzno vrača, to ne pomeni, da ga moraš nositi tudi ti. Na srečo obstaja tudi ogromno ne­verjetnih umetnih alternativ. Ne le da je umetno krzno moralno nesporno, je tudi precej lažje in cenejše. Pa tudi nič manj ti ne bo toplo, če boš imela oblečen ‘le’ umeten plašč.

Kljub temu je lobi za nošenje krzna poskušal prepričati kupce, da z nakupom umetnega krzna škodujejo okolju, saj naj bi uporabljene umetne substance škodovale atmosferi. Dejstvo, ki ga je pokazala nedavna raziskava, je, da je za pravo krzno treba vložiti 66-krat več energije kot za umetno.

Kupuj tam, kjer ga ni.

Kampanjo proti nošenju krzna podpirajo tudi številne naše medijske zvezde; z Jadranko Juras, Alyo, Sašo Lendero, Alenko Godec, Tinkaro Kovač ter Nino Vodopivec na čelu. Najbolj razveseljivo pa je, da je 76 % naših bralk v nedavni anketi izjavilo, da ne bi nosile pravega krzna.

Organizacija za zaščito živali PETA je prepričana, da se uporaba krzna veča le v ozkem krogu visoke mode in šovbiznisa. Kljub naslovnicam in novicam o oblikovalcih, ki uporabljajo krzno, čedalje manj priljubljenih trgovin ponuja krznena oblačila. Najbolje obiskane trgovine; kot so H&M in TopShop, ga sploh nikoli niso imele na svojih policah. Nekatere trgovine, npr. Mango, pa so prav zaradi pritiskov javnosti umaknile izdelke s krznom s svojih prodajnih polic.

Čeprav nas hočejo trgovci s krznom prepričati, da je krzno spet modno, nas je vedno več takih, ki se izogibamo tej kruti industriji. Še vedno pa nas čaka veliko dela in ozaveščanja. Ne nasedaj krzneni industriji in se vedno prepričaj, da je krzno na tvoji jakni res umetno.

Kako opaziti pravi ponaredek?

Kakovost umetnega krzna je zelo napredovala in zato je včasih težko ločiti med cenenim pravim krznom in visokokakovostnim umetnim krznom. Označevanje ni zanesljivo, zato boš morala na etiketi podrobno pogledati izvor blaga. Če je dlaka pritrjena na blago, je ponavadi umetno. Poglej tudi barvo na začetku dlak; pravo krzno je bolj dvobarvno (npr. sivkasto-modro), medtem ko je umetno iste barve po celotni dolžini. Če si v dvomih, ne kupi obleke in povej trgovcu, zakaj se nisi odločila za nakup. Moč nasprotnikov krzna je povzročila veliko sprememb v prodajni politiki elitnih trgovin, zato tudi tvoj glas še kako šteje!

Savina A. Ritter

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri