'Pomembno je da veš: V svoji osamljenosti nisi sama'

Strašna zanka tega čustva je, da nikakor ne moremo verjeti, da se še kdo poleg nas počuti osamljen. 

'Pomembno je da veš: V svoji osamljenosti nisi sama' (foto: Unsplash.com/Anthony Tran) Unsplash.com/Anthony Tran
20. 1. 2019

O osamljenosti moramo najprej razumeti to, da je to skupno, verjetno univerzalno človeško čustvo. Kljub temu neprestano mislimo, da smo edini na vsem širnem svetu, ki se tako počuti. Pomembno je, da doumete to edino resnico - v svoji osamljenosti niste sami. Mnogo drugih se počuti ali se je počutilo enako.

Kako občutimo osamljenost?

Ljudje jo doživljajo različno, toda vsebuje lahko:

  • občutek, da si čisto sam
  • občutek, da so te vsi zapustili
  • občutek notranje praznine
  • prepričanje, da si odrezan od drugih ljudi (ki se imajo dobro)
  • ne želiš komunicirati z drugimi
  • prepričan si, da se te drugi izogibajo

Zakaj se počutimo osamljeni?

Osamljenost ima tako sprožilec kot korenine. Sprožilci so stvari, ki se nam dogajajo zdaj in se zaradi njih počutimo osamljene. Imajo moč, ker se dotikajo prejšnjih izkušenj, ki so povzročile, da smo se počutili na določen način.

To je podobno, kot če bi imeli alergijo - če pridete v stik s pelodom, boste dobili visoko vročino, čeprav se sicer odlično počutite. Sprožilci so pelod, globoko zakoreninjeni razlogi pa so dejstvo, da smo na nekaj alergični.

Pomembno je, da razumemo sprožilce, kajti vsak človek je poseben in enkraten glede tega, kaj sproži njegovo osamljenost.

Ne pričakuje od prijatelja, da bo nujno razumel, zakaj se počutite osamljeni - njegovi sprožilci so morda popolnoma drugačni.

Kako si pomagati?

Vir osamljenosti je zakopan globoko v naših psiholoških vzorcih in zgodnjih življenjskih izkušnjah. 

Otrok razvija sposobnost, da si predstavlja navzočnost skrbečega starša. Če ta skrbeči starš ni fizično navzoč in je otrok sam, začne verjeti, da se bo vrnil.

Ko se razvijemo in zrastemo, postane ta podoba naš skrbno notranji starš.

Ta podoba postane del nas, ki lahko skrbi za nas in je eden najmočnejših branikov pred osamljenostjo. Včasih boste videli, da razmišljate približno tako: "Saj ni tako zelo slabo," ali: "Privoščil si bom tolažilno skodelico čaja, vročo kopel in šel zgodaj v posteljo." To je glas skrbnega notranjega starša - tolaži nas, nam daje toplino in tovarištvo.

Ker pa starši večine ljudi niso popolni, tudi podoba našega skrbnega starša ni popolna.

Včasih verjamemo, da se bo vrnil, včasih ne. Včasih je naša izkušnja osamljenosti znosna, včasih ni.

Če se malo potrudimo, da okrepimo ljubečega notranjega starša, to ponavadi poveča našo sposobnost, da smo sami in s seboj srečni.

Članek je povzet po odstavku 'Osamljenost' v knjigi Inteligentna čustva, avtorja Francesa Wilksa, v kateri si lahko preberete več o čustvih, njihovemu izvoru in razumevanju. Svoj izvod si lahko priskrbite TUKAJ.

Fotografije: Promocijsko gradivo založba GANEŠ, Unsplash.com/Anthony Tran

Preberi še: Ne veš, kako bi odgovorila na vprašanje 'Kdo sem?'. Preberi TOLE

Priporočamo tudi: Nisi prepričana, ali je tvoj dragi PREBOLEL bivšo? TAKO boš dobila svoj odgovor

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri