Pokopališki turizem: Kje počivajo slavne duše?

Morda se sliši temačno in obskurna, a je pokopališku turizem še kako dejstvo. In po svoje kot fenomen prav zanimiv ...

Père-Lachaise – Pariz (foto: Lisa arhiv) Lisa arhiv
2. 1. 2012

Nekaj najbolj zanimivih ...

Pokopališče Père-Lachaise

Z reklamo do najbolj obiskanega pokopališča

Pokopališče Père-Lachaise je v pariškem 20. okrožju in je najbolj obiskano pokopališče na svetu ter ena od velikih pariških turističnih zanimivosti, saj ga letno obišče približno dva milijona turistov.

Mestne oblasti so po ukazu Napoleona (grobišča so morala biti zaradi sanitarnih razlogov zunaj središča mesta) leta 1804 odkupile zemljišče od jezuitov (ime je dobilo po tam živečem jezuitu) ter odprle novo pokopališče. Najprej med Parižani ni bilo priljubljeno, saj je bilo predaleč od takratnega središča mesta. Z marketinško akcijo so mestne oblasti pompozno prenesle posmrtne ostanke slavnega basnopisca La Fontaina in pisatelja Molièrja na novo pokopališče. Leta 1817 so na pokopališče prenesli ostanke teološkega pisatelja in filozofa Pierra Abélarda ter nune pisateljice Héloïse. Akcija je bila uspešna, saj so številni hoteli biti pokopani ob slavnih ljudeh. Danes je na pokopališču pokopanih več kot milijon duš, veliko pa jih je tudi kremiranih in shranjenih v kolumbariju (žarni pokopi). Na pokopališču so med drugimi pokopani tudi pisatelji Honoré de Balzac, Marcel Proust ter Oscar Wilde, operna diva Maria Callas, plesalka Isadora Duncan, pevec in poet Jim Morrison, pariški slavček Édith Piaf, skladatelj Frédéric Chopin in igralec Yves Montand.

Pokopališče Novodeviči, Moskva

Svetovno zaščitena kulturna dediščina

Pokopališče Novodeviči je najbolj znano pokopališče v Moskvi, je poleg samostana Novodeviči, tretje najbolj obiskane turistične znamenitosti v mestu in je pod okriljem UNESCA.

Pokopališče so odprli leta 1898, en prvi znanih pokopanih pa je bil pisatelj Anton Čehov. Zasnovano je v obliki parka, na pokopališču pa so številne manjše kapele in večji spomeniki. Danes je na pokopališču pokopanih več kot 27.000 ljudi, med katerimi so tudi znani ruski pisatelji, glasbeniki, dramatiki, pesniki, igralci, politiki, znanstveniki, vojaki ... Med najbolj znanimi sta pisatelja Mikhail Bulgakov ter Nikolaj Gogolj, skladatelj Sergei Prokofjev, čelist Mstislav Rostropovič, predsednika Nikita Hruščov in Boris Jelcin ter nekdanja prva dama Sovjetske zveze Raisa Gorbačov.

Forest Lawn Memorial Park

Glendale pri Los Angelesu – pokopališče Hollywooda

Pokopališče so odprli 1906 in je v zasebni lasti.

Vključuje muzej, na samem pokopališču pa je več kot 1500 kipov in drugih umetniških del. Ima tudi tri poročne kapele, kjer se je poročilo več kot 60.000 parov, med drugimi tudi Ronald in Nancy Reagan. V spominskem parku je pokopanih več kot 250.000 ljudi, letno pa ga obišče milijon in več turistov. Zadnji dom je tam našlo ogromno slavnih oseb predvsem iz sveta šovbiznisa – Humphrey Bogart, Nat King Cole, Sam Cooke, Sammy Davis Jr., Walt Disney, Errol Flynn, Clark Gable, Jean Harlow, Virginia O'Brien, Jimmy Stewart, Michael Jackson, Elizabeth Taylor, Spencer Tracy.

Pokopališče Highgate

Severni London, Anglija – dvakrat tarča teroristov

Eno najbolj znanih londonskih pokopališč je prav gotovo Highgate Cemetery, ki je začelo delovati leta 1839.

Za Angleže je to kulturni spomenik največjega pomena in temu primerno zaščiten. Zgrajen je v viktorijanskem in modernističnem stilu in razdeljen na vzhodni in zahodni del. Glavna zvezda pokopališča je nedvomno filozof in oče komunizma Karl Marks, katerega grob so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dvakrat poskušali uničiti z bombno eksplozijo. Prav tako so se na pokopališču zbirali ljubitelji okultnih ved (malikovalci grofa Drakule), zato si danes lahko pokopališče ogledate samo v skupini ob vodenem spremstvu. Najslavnejši pokopani na Highgatu, poleg Marksa, seveda, so: 'štopar po galaksiji' Douglas Adams, panker Malcolm McLaren, slikar Feliks Topolski, igralka Jean Simmons, pesnica Christina Rossetti, kemik Michael Faraday.

Zentralfriedhof, Dunaj

Kraj, kjer počivajo glasbeni geniji

Centralno dunajsko pokopališče je začelo obratovati leta 1874 in je danes največje pokopališče v Avstriji.

Na pokopališču je več kot 300.000 grobnic, kjer počiva več kot 2,5 milijona duš. Pokopališče je primerno za pokope vseh narodnosti in ver, kot prvi v Evropi so leta 2005 odprli budistični sektor. Na posebnem mestu so pokopani skladatelji, pisatelji ter drugi umetniki, poleg njih pa tudi avstrijski predsedniki. To mesto so si za zadnje počivališče izbrali tudi skladatelji Ludwig van Beethoven, Johan Brahms, Franz Schubert, družina Strauss, in Antonio Salieri, operna diva Erna Berger, predsednika Kurt Waldheim in Thomas Klestil, glasbenik Falco …

Otok San Michele (Sv. Mihael), Benetke

Otok San Michele je na sredini beneške lagune, med Benetkami in Muranom.

Že od leta 1807 je tam pokopališče in ima danes status muzeja-pokopališča ter spada med znamenitosti mesta. Prevoz pokojnika do otoka naredijo v za to posebej prirejenih beneških gondolah. Na otoku so pokopani skladatelja Luigi Nono ter Igor Stravinski, poeta Ezra Pound ter Joseph Brodski, slavna izdelovalka nakita Jean Schlumberger, pisatelj Frederick Rolfe, patron baleta Sergei Djagilev in naš slikar Zoran Mušič.

Centralno pokopališče Žale, Ljubljana

Pokopališče Žale je za slovensko kulturo izjemnega pomena.

Zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti pa je eno najlepših tudi med evropskimi pokopališči. Na ureditvi Žal so delovali številni arhitekti (Jože Plečnik, Edvard Ravnikar, France in Tone Kralj, Ivan Vurnik, Marko Marušič ...) Tu so pokopani številni veliki Slovenci, med njimi Oton Župančič, Vitomil Zupan, Gregor Strniša, Jože Plečnik, Lili Novy, Josip Murn Aleksandrov, Edvard Kocbek, Rihard Jakopič, Fran Saleški Finžgar, Ivan Cankar, Angela Vode, Dragotin Kette.

Park Navje

V parku Navje (med Gospodarskim razstaviščem in Župančičevo jamo – včasih je bilo tu pokopališče Sv. Krištofa ) je spominski park, ki sta ga leta 1936 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič. V parku so posmrtni ostanki slavnih Slovencev: Anton Tomaž Linhart, Janez Bleiweis, Anton Korošec, Jernej Kopitar, Fran Levstik, Valentin Vodnik, Ivan Grohar, Anton Aškerc, Josip Jurčič, Matija Čop in drugi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri