Počitnic je konec

Pravkar ste preživele dopust, o katerem ste sanjale vse leto. Na delovno mesto bi se morale vrniti polne delovne energije in zagnanosti, pa vendar ni tako. Uničuje vas sivi svet vsakdanjosti, v katerega ste znova padle po končani pravljici.

29. 8. 2002

Ko ste v službi, se dnevi zdijo tedni in ti spet meseci. In že pride poletje – za večino obdobje počitnic. Nanje ste čakale vse leto, zato se še bolj predajate užitkom: toplemu soncu in morju nekje na dalmatinski obali, spoznavanju zgodovine in umetnosti katerega izmed evropskih mest, morda vas presenečajo kulturne razlike v oddaljeni deželi.

Kar naenkrat spoznate, kaj pravzaprav pomeni biti živ. A kaj, ko je vsega lepega enkrat konec in se je kmalu treba vrniti domov, v ubijajočo rutino, med znane ljudi, na staro delovno mesto. Razlika med vsakdanom in počitniškimi dnevi je ogromna. Kar verjeti ne morete, da ste bile še pred kratkim povsem zadovoljne, vznemirjene, sproščene, motivirane in kreativne, popolnoma druge osebnosti, kot ste postale potem, ko ste prestopile domači prag.

“Ali ne bi moralo vedno biti tako,” se otožno sprašujete, ko si podpirate glavo nad svojo delovno mizo. Pomirite se. Niste edine, ki vam rojijo po glavi tovrstna vprašanja. Popočitniška otožnost se pojavlja pri mnogih, če ne že kar pri vseh, ki so kdaj okusili sladkost prostih dni. Kot je pokazala raziskava v Združenih državah Amerike, je prav v času, ko se ljudje množično vračajo s počitnic, največ pojavov stresa in depresije med zaposlenimi.

Nič čudnega, bi lahko rekli. Ko gremo na počitnice, se namreč znajdemo v brezčasni coni, kjer telefoni ne zvonijo neprestano, kjer ni elektronskih sporočil in rokov, ki jih je treba spoštovati. Smo v kraljestvu brez omejitev, v katerem znova postanemo svoboden otrok in spoštujemo le tista pravila, ki jih določa naše lastno telo in ne ura iz vsakdanjega življenja.

Doma imamo bolj malo časa za razmislek in samoto, ki jo potrebujemo, naše življenje je v veliki meri vodeno z obveznostmi, ki se nam nakopičijo čez dan. Na počitnicah pa končno spoznamo, kako je, ko imaš ves potreben čas le zase. In ko moramo to ugodje spet zamenjati za staro rutino, nas popade nepopisna žalost.

Lep, a neizmerno oddaljen spomin

Barbara je letos preživela sanjske počitnice na Mavriciju s svojim fantom. Ko so se končale, sta jo doma čakala kup dela in veliko nezadovoljstvo z življenjem. “Ko sem stopila z letala, sem bila še vsa polna energije. Že drugi dan v službi pa se mi je zdel Mavricij le še lep, a neizmerno oddaljen spomin. Moj šef se ni čisto nič spremenil – še vedno je prezahteven in povsem nerazumski. Vse težave so se mi tako nakopičile, da sem že resno razmišljala, da bi si pripravila nahrbtnik in šla potovat – v neznano za nedoločen čas.

Potem ko sem brezskrbno ležala na plaži in sem lahko šla na izlet, ko se mi je zljubilo, se namreč zdaj počutim v službi zelo omejeno. In če pomislim, da sem bila od doma vsega skupaj le štirinajst dni! Ali je res smisel življenja, da vse leto delaš kot nor in živiš le za kratke počitnice sem in tja?” Po vrnitvi s počitnic mnogi delajo veliko napako.

Ne le, da se težko znova soočijo z ubijajočim delovnim urnikom, ampak so, podobno kot Barbara, prepričani, da jim bodo počitnice rešile tudi vse delovne težave. Le pomislite, kolikokrat ste si rekle, da se boste z neko nalogo spopadle po vrnitvi domov, in si zabičale, da po počitnicah nikakor ne boste dopustile, da bi vas spet podredil stres.

Vse take odločitve – priznajte, da so nerealne – šok ob vrnitvi z dopusta le še povečajo. Ko kljub trdnim namenom znova podležemo starim vzorcem, smo namreč razočarane nad sabo in vsakdanjost, ki ji ne moremo ubežati, nas spravi v povsem depresivno stanje. Kaj je torej rešitev?

Sproščajte se postopoma

Način, na kakršnega boste začele počitnice, bo vplival tudi na vaše počutje, ko se boste znova vrnile v službo.

Prvi dnevi naj ne bodo preveč določeni, organizirani. Če boste preveč zaposlene s počitniškimi obveznostmi, bo vaš počitniški urnik postal le podaljšek tistega na delovnem mestu. Tako se po končanem dopustu ne boste počutile nič bolj sveže. Izberite raje bolj naraven, sproščen ritem, ki vam po pomagal, da si boste znova napolnile baterije, in vas pripravil, da se boste lažje spopadle z delovnimi izzivi.

Poslušajte notranji glas

Mnogi na počitnicah ne želijo razmišljati o svojem življenju, zadovoljstvu z njim, zato si dan natrpajo z opravki in obveznostmi. Ne počnite tega. Dopust je namreč pravi čas, da se poglobite v svoje težave in jih tudi poskusite rešiti. Tako lahko spremenite svoje življenje na bolj- še.

Če vas zvečer na ležalniku ob poslušanju morskih valov prešine želja, da bi to rade počele bolj pogosto in da imate verjetno preveč dela in si zato počitnic ne morete privoščiti takrat, ko bi jih potrebovale, je nikar ne potlačite. To vas bo le zagrenilo. Raje jo poskusite uresničiti. V službi poskusite svoje delo prerazporediti tudi na druge sodelavce ali pa začnite delati bolj fleksibilno.

Ukrepajte – ampak z občutkom

Če ugotovite, da s svojo službo res niste zadovoljne in da se nič ne da storiti za izboljšanje vašega položaja v podjetju, je čas za akcijo. A nikar ne bodite nepremišljene in zaletave – ne dajte odpovedi že naslednji dan. Počitniško navdušenje vam namreč lahko da lažen občutek, kaj je trenutno možno storiti v vašem življenju.

Preden se odločite za drastično potezo, se posvetujte z najbližjimi ali s prijatelji, dopustite pa si tudi čas, da se pomirite in o svoji odločitvi še enkrat dobro premislite. Barbara je na primer to storila po temeljitem šestmesečnem premisleku. V starem podjetju je dala odpoved in se zaposlila v manjšem, kjer jo njeno delo veliko bolj zadovoljuje, kjer ni tako obremenjena in kjer je dovolj svobodna. Zdaj si lahko privošči krajše počitnice vsaka dva meseca.

Zmanjšajte razliko

Za mnoge velja, da živijo na počitnicah čisto drugačno življenje kot doma. Razlika je tako očitna, da je šok po končanem dopustu velik. Rešitev je, da pokušamo to razliko čim bolj zmanjšati – v vsakdanje življenje lahko vnesemo navade, ki jim imamo tako radi na počitnicah.

Življenje si obogatimo z novimi doživetji, ki si jih lahko privoščimo ob koncih tedna, prehranjevanjem v priljubljenih restavracijah, namesto da jemo stoje, ko imamo čas za to, vsakodnevnim sproščanjem, skrbjo za zdravje, s pogostejšim fotografiranjem lepih trenutkov ali pa kar kraja, v katerem živimo ... Kar vam pač najbolj ustreza.

Spomnite se, kako lepo ste se imele

Neprestano bodite v stiku s sproščenim ‘jazom’, ki ga poznate s počitnic. Tako boste v vsakdanje življenje vnesle dejavnik dobrega počutja. Poslušajte tudi svoje telo – jejte, ko ste lačne, počivajte, ko ste utrujene, telovadite, ko ste pod stresom. Nekajkrat na teden počnite stvari, ki vam bodo pomagale, da se boste lahko izklopile iz vsakdanje rutine in da boste občutile svoja prava čustva. Poskusite slikati, poslušajte glasbo, meditirajte, oglejte si kakšen dober film ali le uživajte ob sončnem zahodu. Bodite povezane s svojo podzavestjo in sanjami.

Na noge se postavite tudi finančno

Če si boste postavile finančni načrt in če boste začele varčevati za naslednje počitnice, boste zagotovo bolj pozitivne. Vedele boste namreč, da ni denarnih omejitev, ki bi vam preprečevale, da ne bi mogle spet na pot. Tja, kamor si res želite, brez delanja kompromisov zaradi vašega slabega finančnega stanja. Tudi če ste se za plačilo zadnjih počitnic zadolžile, poskusite dolg čim prej odplačati. Tako vam po glavi ne bodo rojile negativne misli, kot so: “Nikoli več ne bom mogla čez ocean ali ležati na romantični plaži v senci palme.”

Poživljajoči spominki

Da se boste lažje spomnile počitnic in da boste krepile ter poživljale svojega duha, si pomagajte s spominki. V stanovanju si razstavite školjke, ki ste jih nabirale na dolgi peščeni plaži, ali pa si izdelajte album s svojimi najljubšimi fotografijami. Počnite stvari, ki vas bodo spominjale na pravkar preživete počitnice. Če ste jih na primer preživele v Grčiji, sem in tja obiščite grško restavracijo in si privoščite tatziki ter olive.

Načrtujte naslednje počitnice

Postavite si cilj, ki vam bo pomagal, da boste v službi lažje prebrodile prve dni po počitnicah. Nekaj, kar bo popestrilo vaše dneve in za kar je vredno vztrajati tudi v težkih časih v službi. Pojdite na primer do turistične agencije in vzemite nekaj brošur z opisi turističnih poti. Vzemite v roke turističnega vodnika in si določite načrt naslednjega potovanja. Brskajte po internetu in si natisnite podatke o izbrani državi. Pozanimajte se o tamkajšnjih znamenitostih, kulturi, navadah, prenočiščih, lokalih ... Skratka, načrtujete naslednje počitnice.

Ne podlezite rutini

Če dopustite, da znova zapadete v vsakodnevno rutino, ki ne zahteva pretiranega miselnega napora, saj je vse avtomatizirano, vas bo hitreje zajela depresija. Svoje dni si popestrite z majhnimi stvarmi – poleg že prej omenjenih se lahko odločite tudi za piknik v naravi, ples v diskoteki ali kar za plavanje po službi. V teh okoljih boste spoznale nove ljudi, prevevali vas bodo novi občutki, zgodile se vam bodo zanimive stvari: podobne, kot se dogajajo na dopustu.

Zavrzite občutke krivde

Včasih se je treba tudi razvajati, saj tako lažje prebrodimo težke čase. Zato se ne počutite krive, če zase porabite nekoliko več denarja, in nikar ne režite neusmiljeno svojih kreditnih kartic. Nič hudega ni, če si kdaj pa kdaj privoščite pregrešno drage sandale, morda parfum, ki nebeško diši, ali pa masažo, ki bo znova poživila vaše telo ter duha, utrujena od delovnih naporov in skrbi.

Polno življenje tudi doma

Vse to vam bo pomagalo izboljšati vaše psihično počutje tudi takrat, ko niste na dopustu. Temačni zimski dnevi vam tako ne bodo več delali preglavic, vaše življenje bo polno in zanimivo, pa čeprav boste (samo) v domačen kraju. Počitnice bodo le pika na i, vrhunec, s katerega se je lepo tudi vrniti. Vesele, polne energije in zagnanosti, ki jo boste prav gotovo znale usmeriti tudi v delo.

Tako kot petindvajsetletna koordinatorka Ana, ki po končanih počitnicah ne doživlja posebnih travm. “Za počitnice se odločim, ko imam čas, denar ali pa ko se mi ponudi kakšna priložnost. Vsekakor se na daljši dopust (vsaj desetdnevnega) odpravim vsaj enkrat na leto, sicer pa si občasno privoščim še par krajših oddihov.

Najraje imam potovanja v lastni režiji, ko si zadeve tako organiziram, da lahko aktivno spoznavam kraj, v katerem se nahajam, seveda pa si vzamem tudi čas za lenarjenje. Na dopustu nekoliko spremenim svoj bioritem in se še bolj kot ponavadi posvečam sebi. A kljub takšnemu razvajanju po vrnitvi domov nimam nikakršnih težav.”

Ana je namreč dekle, ki rada kolovrati naokrog, a se potem rada tudi vrača domov, med ljudi, ki jih ima najraje. “Tudi doma se mi namreč veliko dogaja in se imam lepo. Skomini in spomini na morje ali doživetje v kakšnem ‘odštekanem’ mestu resda ostanejo, a zame so spodbuda za kakovostnejše življenje čez vse leto.”

Počitnice ne smejo biti beg

Kako to rešujejo nekatere izmed vas, si preberite spodaj.

Prave počitnice so zame tiste, ki trajajo nepretrgoma najmanj tri tedne in več, doživete v drugačni klimi, med nepoznanimi ljudmi z nepoznanimi običaji in drugačnimi vzorci življenja in razmišljanja. Za vse to niti ni potrebno čez ocean, pestrosti je dovolj na podeželju ali v bližnji sosednji deželi. Najbolj so mi pri srcu dolga jesenska potepanja.

Vse drugo so ‘instant’ počitnice, na katere neseš s sabo tudi vsakdanjo navlako – službo, vsakodnevno rutino, vezi. In prav to prineseš tudi nazaj ... Po pravih počitnicah v službi ni težko spet zagrabiti tam, kjer te vsakodnevni delovni opravki pričakajo, saj si poln doživetij, energije, novih pogledov in optimizma.

Med krajše počitnice pa se prerad prikrade razmislek o tem, kaj bi veljalo spremeniti, izboljšati v vsakodnevnem življenju in prav zato ni pravega odmika. Nikakor pa ne smejo biti počitnice beg pred nečim. Biti morajo potovanje k spoznanju neodkritih priložnosti.

Sama ponavadi nimam prilagoditvenih težav ob vnovičnem prihodu na delo, seveda če je to pestro in polno izzivov. Če to ni, je lahko privajanje težavno že po vsakem koncu tedna. Učinek daljših počitnic pa se vsekakor pozna vsaj še pol leta. Moj recept – mesec potovanja, mesec realnih pripovedi o doživetjih in nato še deset mesecev domišljijskega podoživljanja. Tako je leto hitro naokoli. Mojca, 32 let, sociologinja

Na počitnice grem ponavadi dvakrat na leto, na ene malo daljše in kakšne krajše. Ko se odpravim v bolj oddaljene dežele, potujem vsaj dva do tri tedne, na morje pa se podam tudi samo za sedem dni. Želim pa si, da bi bila na leto vsaj dva meseca neprekinjeno na dopustu, saj mislim, da bi bilo šele takrat tisto pravo, ko daš ‘možgane na off’.

Počitnice mi namreč pomenijo popolno svobodo, takrat sem lahko to, kar sem v resnici in pri tem me nihče ne omejuje (pravila službe, urniki ...). Rada imam aktivne, v katerih mora biti vsaj nekaj dni rezerviranih za ležanje na plaži. In ko moram po takih dnevih, ki so prežeti z nepozabnimi doživetji, spet v službo, se mi vedno zdi, kot da je lepih sanj konec in da se moram zbuditi.

Vendar se me dobro razpoloženje z dopusta drži v službi še kakšna dva tedna. Sicer pa mislim, da je težavnost prehoda s počitnic v službo odvisna predvsem od slednje. Če ti je služba na splošno zoprna in se ne razumeš s sodelavci ter nadrejenimi, ti bo vnovičen prihod na delovno mesto neskončna muka. Če pa delaš nekaj, kar ti je všeč, ni tako hudo. Zato bi se moral vsak potruditi in si najti službo, v katero bo rad hodil. Andreja, 30 let, komercialistka

Linda Volk

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri