Panamski prekop: Svetovno tehnološko čudo, ki je zahtevalo več kot 25.000 življenj

Svetovno tehnološko čudo Panamski prekop, ki seka Panamsko ožino in povezuje Atlantski in Tihi ocean, so dokončno zgradili in odprli 15. avgusta 1914. Z odprtjem so se uresničile komaj verjetne sanje, ki so jih začeli snovati ljudje že v 16. stoletju.

5. 11. 2011

Panamski prekop meri 82 km. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več treba pluti okoli zloglasnega in viharnega rta Horn.

Delovanje prekopa

Prekop ima dva sklopa zapornic, ki z ustavljanjem vode v treh sklopih ladjo dvignejo za 26 metov. En sklop je na tihooceanski, drugi na atlantski strani. Med njima leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki. Gladina jezera je 26 metrov nad morjem, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres.

Trojne atlantske zapornice (vsaka je visoka 21 m in tehta 745 ton) pri Gatúnu so tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor.

Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu.

Pacifiška stran leži 24 centimetrov višje od atlantske in ima veliko višjo plimo. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri. Skozi prekop jih vlečejo z majhnimi lokomotivami, ki ladjo vozijo od zapornice do zapornice.

Gradnja

Prvi so prišli na idejo o povezavi dveh mogočnih oceanov v Panami španski osvajalci v začetku 16. stoletja, graditi pa so ga začeli Francozi leta 1880 pod vodstvom idejnega očeta Sueškega prekopa de Lessepsa.

Francozi so želeli zgraditi prekop na nivoju morske gladine, torej brez zapornic, vendar jih je ustavilo predvsem tropsko podnebje. Delo je zaradi poplav in zdrsov blata napredovalo zelo zelo počasi. Malarija, rumena mrzlica in druge tropske bolezni so neusmiljeno kosile med delavci in terjale več kot 22.000 mrtvih.

Francozi so morali delo opustiti. ZDA, ki so Panami pomagale do neodvisnosti od Kolumbije leta 1903, so leta 1904 začele delati. Najprej so Američani zatrli komarje, povzročitelje rumene mrzlice, kar je uspešno zmanjšalo število žrtev med delavci.

Panamski prekop so uradno odprli 15. avgusta 1914. Od odprtja do danes ga je prečkalo več kot 900.000 ladij. S tem prekopom so v preteklost povezani številni politični nesporazumi. Večina teh nesporazumov se je pojavila predvsem zaradi prisotnosti ZDA v Panami.

Panamsko ljudstvo se je dokončno znebilo vplivov ZDA nad prekopom šele leta 1999. Čeprav so dogovor podpisali leta 1979, so se ZDA umikale postopoma in predvsem počasi.

Povečanje

Leta 2006 so Panamci na referendumu odobrili načrt za izgraditev dodatnega kanala, vrednega 5,3 milijarde dolarjev, zmogljivost prekopa pa se bo podvojila.

V zadnjih desetletjih so po morjih začeli pluti supertankerji, ki ne morejo skozi prekop, in to je poleg vse večjega povpraševanja in posledično čakanja glavni razlog za povečanje kanala. Prav tako bodo čez kanal lahko plule velike potniške križarke ter vojaške ladje.

Nove zapornice bodo dolge 427 metrov (stare merijo 305 m), široke 55 metrov (stare 33,5 m) in globoke 38,3 metra (stare 25 m). Ladjo, ki bo lahko dolga do 366 metrov in bo namesto sedanjih največ 5.000 nosila do 12.000 kontejnerjev, bodo dvignile 26 metrov visoko na raven jezera Gatun, ki ga bodo sanirali, da bo omogočalo plutje večjim ladjam.

Zanimivosti

  • Canal de Panamá je eden najtežjih, najboljših in najbolj dovršenih tehnoloških dosežkov človeka, ki je za več kot pol (13.000 km) skrajšal pot med vzhodno in zahodno obalo ZDA.
  • Najvišjo pristojbino do zdaj je leta 2008 plačala ladja Disney Magic, ki je za preplutje kanala plača kar 331.200 dolarjev. Najmanj pa je leta 1928 plačal avanturist Richard Halliburton, ki je prekop lahko preplaval za pičlih 38 centov.
  • Na leto Panamski prekop prečka približno 14.000 ladij, kar pomeni 5 odstotkov letne svetovne trgovine, s tem pa se izognejo dragemu in dolgemu potovanju okoli Južne Amerike. Prekop uporabljajo predvsem ZDA, Kitajska in Japonska. Kar 80 odstotkov gospodarstva Paname je vezanega na prekop, ki prinaša kakih šest milijard dolarjev ali 80 odstotkov bruto domačega proizvoda.
  • Kanala ne primerjajo zaman z gradnjo egipčanskih piramid, saj je hkrati zgodba več deset tisoč človeških duš, ki so ga gradile v peklenskih razmerah in od katerih jih je kar 25.000 projekt plačalo z življenjem.
  • Med letoma 1850 in 1875 so zarisali različne možne lege prekopa. Izvedljivi pa sta bili samo dve, preko Paname in Nikaragve.
  • Za prehod skozi prekop ladja potrebuje približno devet ur.
  • Septembra 2007 je panamski predsednik s svečano eksplozijo pred 40.000 gledalci uradno začel razširitev Panamskega prekopa. Širitev prekopa naj bi končali leta 2014 ob njegovi stoletnici.

Objavljeno v reviji Lisa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri