Obrni zavist v svojo korist

Ali kdaj občutiš tisto zeleno čustvo, ki se po tebi razlije, kadar je tvoja prijateljica boljša od tebe ali pa ima nekaj, česar ti nimaš, čeprav si močno želiš?

Naredila bom konec tej zeleni zavisti. (foto: www.shutterstock.com) www.shutterstock.com
7. 3. 2010

Kar priznajmo si, punce, vse smo že bile zavistne. Morda sošolki za boljše ocene, sestri za lepša oblačila, sodelavcu za nepozaben dopust ali izvirnejše ideje ... razlogov za zavist je nešteto. Kot se ti pravilno dozdeva, se iz nje ne more razviti nič posebno dobrega, toda – če spoznaš vse trike te grde ‘zelene pošasti’ in se je nato lotiš na pravi način, jo lahko premagaš in svoje življenje pobarvaš v čudovito prijazne pisane odtenke (zelena barva pa se ti bo smejala le še iz narave).

Spoznaj sovražnico

“Zavist je občutek jeze nad tem, da si druga oseba lasti nekaj, kar si sami želimo, in tisto uživa, v nas pa se pojavi vzgib, da bi ji to vzeli ali po­kvarili,” nam je definicijo tega negativnega čustva zaupala Milena Srpak, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. In kako se to kaže v praksi?

“V hudo zavistnih ljudeh, zlasti pri tistih, ki se tega niti ne zavedajo, divjajo razdiralni občutki. Polni so negativnih čustev, ki jim onemogočajo, da bi svet dojemali kot dovolj naklonjenega in dobrega, takega, ki daje upanje in varnost. Zavistneži bolj kot drugi ljudje pričakujejo, da bodo deležni nečesa slabega, kar bo škodovalo njihovi dobrobiti. Izrazitejša je zavist, manj zrela je posameznikova osebnost.”

Praviloma zavidamo ljudem, ki so v podobnem družbeno statusnem položaju kot mi in s katerimi se lahko primerjamo. Zavist privre na dan zlasti takrat, ko so ti ljudje uspešni na področjih, ki so pomembna tudi za nas in za naše samospoštovanje.

Najbolj zelena zavist

“Najhujše so posledice tiste zavisti, ki se je ne zavedamo,” opozarja psihologinja. “Takrat se vedemo in komentiramo početje drugih tako, da drugi prisotni relativno zlahka opazijo, kako silovito si želimo biti na mestu tistega, ki mu zavidamo. V resnici si želimo nekako uničiti tekmečev ugled in zasesti njegovo mesto, zato svoje izjave podkrepimo z vsemi možnimi razlagami, ki bi opravičile naše vedenje.”

Ženske in moški na tehtnici

“Na splošno ni mogoče reči, da bi bilo zavistnic več kot zavistnežev ali nasprotno – nagnjenost k zavisti je enaka med moškimi in ženskami,” poudarja Milena Srpak in nadaljuje: “Res pa se med spoloma nekoliko razlikuje predmet zavisti. Statistika pravi, da moški drugemu moškemu bolj kot telesno lepoto oziroma videz zavida socialni status, ravno obratno pa naj bi bilo pri ženskah.”

Drugače pa je, kadar je predmet zavisti partnerski odnos. V tem primeru moški svojim rivalom zavidajo športno postavo, zunanji videz in privlačnejšo partnerico, ženske pa zavidajo rivalkam mladost, lepoto, status in inteligenco.

Vsi obrazi zavisti

Zavist se ne skriva le v tvojem grdem pogledu, ki ga nameniš svojemu tekmecu ali tekmici, in v tvojih zoprnih, privoščljivih mislih. Tudi nenehno primerjanje z drugimi, izguba lastne iniciativnosti in težave pri sprejemanju odločitev so slabe lastnosti, ki spremljajo hujšo obliko zavisti.

“Ljudje, ki imajo s tem resne težave, težko ocenijo svoje sposobnosti, in zato ne morejo v popolni obliki razviti svojih talentov. Prav tako ne uživajo v stvareh, ki jih počnejo, in imajo po eni strani slabši nadzor nad seboj, po drugi strani pa si prizadevajo, da bi lahko nadzirali druge,” pravi naša sogovornica in dodaja, da so zavistneži nagnjeni k precenjevanju ljudi, vendar so v naslednjem trenutku pripravljeni te ljudi tudi blatiti.

Prisluhni svojim občutjem

Si se morda prepoznala v zgornjem opisu? Seveda nočemo reči, da si huda zavistnica, a če te to čustvo vendarle pogosto prevzame, nekoliko razmisli o sebi in svojem življenju – morda počneš stvari, ki te ne osrečujejo, in zavidaš drugim, ki teh težav nimajo.

“Vsaka aktivnost, za katero porabiš preveč energije ali ki zahteva preveliko mero odpovedovanja, pa ti ne prinese ustreznega zadovoljstva, te lahko opozori, da se mogoče pehaš za tujimi cilji,” razlaga psihologinja Srpak.

“Če v uresničevanju nekega cilja kakorkoli škodujemo drugim, spet lahko podvomimo o pristni izbiri tega cilja. Čim več neugodnih posledic povzročajo naša dejanja drugim ljudem, večja je verjetnost, da smo nekje zgrešili. Ko prepoznaš lasten cilj in energijo usmeriš vanj, je verjetnost uspeha in zadovoljstva mnogo večja,” je prepričana.

Zvrtaj luknjo do jedra težave

Če se zavedaš svoje zavisti in si jo tudi priznaš, si na pravi poti, da se dokoplješ do njenega jedra, ki je sicer zakopano globoko pod površino. “Ob vsakem nelagodju, ki ga začutiš ob tujem uspehu, povprašaj tisto nepotešeno dete v sebi, kaj mu zares manjka,” predlaga psihoterapevtka.

Predpogoj za uspešno razkrinkanje težave, je, da a) se znaš soočiti s situacijami, ki v tebi vzbujajo jezo, b) si pri­pravljena zbrati čim več različnih situacij s takimi čustvi in c) si se sposobna osredotočiti na jezo, in ne na osebo, ki ti jezo sproža. Ko ugotoviš, v kakšni povezavi vsa ta negativna čustva nastajajo, bodo upadla.

Zavisti napovej bitko

“Kdor opazi, da je zavist prevladujoče čustvo v njegovem odnosu z drugimi ljudmi, bo najbolje ravnal, če poišče strokovno pomoč, saj smo sami praviloma prešibki za soočenje z močnimi, primarnimi negativnimi silami,” svetuje sogovornica.

Z manj izrazito obliko zavisti pa se sama lahko spopadeš tako, da se posvetiš pomembnosti in kakovosti odnosa, ki ga imaš s človekom, ki mu zavidaš, ter da se usmeriš na prepoznavanje lastnih želja in na ugotav­ljanje razlik med tujimi in svojimi interesi, željami, cilji. “Sprejmi svoje želje kot enakovredne tujim, saj boš le tako lahko v lastnih aktivnostih tudi uživala,” priporoča.

Obrni jo v svojo korist

“Ko govorimo o patološki zavisti, nikakor ne moremo pričakovati, da bo ­komurkoli prinesla kaj dobrega. Ravno obratno: je le zelo huda destrukcija – toliko hujša, kolikor globlji in vseobsegajoč je občutek zavisti,” meni Milena Srpak.

“Če pa gre za zavist, ki se je zavedamo in ob njenem pojavu vselej začutimo neustreznost svojega doživ­ljanja ter posledično krivdo in depresivnost, to pomeni, da smo se pripravljeni z njo soočiti in analizirati ter odpraviti vir teh neprijetnih občutkov. Takrat obstaja možnost, da negativno energijo zavisti predelamo v bolj zdravo rivaliteto.”

To se zgodi, ko prek zavidanja drugemu nekako uspeš prepoznati svoje lastne želje, ko odpreš oči in uvidiš ali najdeš takšen ali drugačen način, kako bi lahko bolje dosegla svoj cilj. Veš, da si nekaj želiš, vendar nimaš pojma, kaj bi to lahko bilo? Pobrskaj po svoji notranjosti in si priznaj svoje najbolj skrite potrebe.

Ti manjka motivacije, zagretosti in vztrajnosti, da bi uresničila svoje želje? Spomni se na staro modrost: brez muje se še čevelj ne obuje – in si dopovej, da je treba v vsako stvar vložiti določen trud.

Meniš, da bi cilj lažje dosegla, če bi imela več znanja ali spretnosti? Pojdi na seminar, izobraževanje oziroma tečaj ali prosi za pomoč nekoga, ki tisto področje obvlada. Prav tako te ne bo konec, če boš osebo, ki ji zavidaš (če ti to le ne predstavlja prevelikih težav in ovir), vprašala, v čem je ključ njenega uspeha. Morda ti bo zaupala kakšen preprost in koristen trik, ki ga lahko uporabiš.

Ko boš uspešno stopala po poti do svojega cilja, boš začutila zadovoljstvo in užitek – negativna energija, ki jo je ustvarjala zavist do sreče, uspehov in ponosa drugih, pa bo kar izpuhtela.

Trije znaki, ki izdajajo zavist:

  • Ko se prijateljica razide s totalno hudim tipom, ki ji si ga zavidala, si na skrivaj vesela.
  • Če te sestra prosi za majčkeno uslugo, ji nočeš pomagati in si izmisliš tri izgovore, ker ji ne privoščiš uspeha.
  • Na sodelavca si naščuvala svojo jezo, čeprav za to nimaš posebnega razloga.


Si že zmagovalka?

Če z zeleno grdobo še nisi poravnala vseh računov, te bo k temu morda spodbudil spodnji seznam naše sogovornice.

Oseba, ki se je otresla zavisti:

  • je veliko bolj tolerantna do svojih omejitev,
  • ima boljša razmerja z ljudmi na splošno,
  • ima kakovostnejši odnos s svojim partnerjem ali partnerico,
  • lažje loči notranje vzgibe od zunanjega sveta,
  • je zmožna doživeti in prenesti občutke krivde ter odgovornosti,
  • je hvaležna za dobro, ki ji ga dajejo drugi ljudje.


Tuja zavist

V neugodnem položaju si tudi, če sama postaneš tarča zavisti. Milena Srpak predstavlja načine, kako razorožiš zavistneža ali zavistnico in omiliš napetost v vajinem odnosu.

  • S svojim obnašanjem: ne vedi se vzvišeno, domišljavo, objestno in oblastno.
  • Z iskreno prijaznostjo: v pristnem, nezlaganem odnosu je manj možnosti za zavist, saj s svojo pripravljenostjo na sodelovanje zavistneža lažje pridobiš, da postane tvoj zaveznik.
  • S sočutjem: ob izgubi ali neuspehu drugega pokaži, da ti ni vseeno zanj ali zanjo.
  • Z grajenjem močnejšega, trdnejšega odnosa: med ljudmi, ki so si blizu, je manj zavisti, saj drug drugemu želijo in privoščijo le dobro.

 

Manca Kraševec
Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo psihologinji in psihoterapevtki Mileni Srpak.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri