S psihoterapijo nad aleksitimijo

Ljudje se sporazumevamo zelo zapleteno. Poleg jezikovnega prenosa igrajo pri tem pomembno vlogo tudi mimika, ton in drža telesa.

2. 6. 2010

Kdor je za vse te signale slep, se pri klepetu ob kavi nenehno počuti gluhonemega.

Nezmožnost branja misli

Raziskovalci ta pojav imenujejo aleksitimija.

Sama beseda je 'umetna', z izvorom v grškem jeziku. 'A' pomeni negacijo, 'lex' branje (tukaj v smislu zaznavanja) in 'thymos' čustvo, razpoloženje.

Dobesedno torej: nezmožnost branja ali zaznavanja čustev.

Pri aleksitimiji gre za osebnostno značilnost, ki je lahko močno ali blago izražena. Stopnjo pomanjkanja čustvenosti merijo z znanstvenimi metodami, predvsem z vprašalniki in s samoocenjevalnimi testi. Pa tudi s posebnimi metodami, denimo meritvami možganskih valov z elektroencefalografijo (EE G).

Psihoterapija lahko pomaga

Ljudje s to boleznijo so dolgo veljali za težko ali pa celo neozdravljive, danes pa že poznamo posebne tehnike zdravljenja.

Pri klasični psihoanalizi se terapevt drži v ozadju in čaka, da pacient razkrije svoja čustva in fantazije, pri teh bolnikih pa zavzame veliko aktivnejšo vlogo. Pacient se mora postopoma naučiti razložiti svoja čustva in dojeti, da so nekaj pozitivnega.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri