Od smodnika do viagre - največja odkritja so bila naključna!

Številnim odkritjem v človeški zgodovini, ki so bila kronana s pomembnimi inovacijami in revolucionarnimi idejami, so bila naključna.

Od smodnika do viagre - največja odkritja so bila naključna! (foto: shutterstock) shutterstock
17. 3. 2013

Nenadni obrati usode, nepričakovani navdihi in presenetljivi preskoki oblikujejo naša življenja že sedem tisočletij - od odkritja penicinila, smodnika in viagre, pa vse do iznajdbe mikrovalovne pečice

Hevreka - trenutek izjemnega uvida!

"Potopi se v kad, polno vode. Za trenutek posedi in uživa v topli vodi, a njegovo ugodje zmoti zvok vode, ki pri tem curlja čez rob kadi. Nenadoma skoči iz kadi, steče h kralju in popolnoma pozabi, da je še vedno moker in gol. Teče po ulicah, medtem pa poskakuje in kriči: 'Našel sem! Našel sem!' Kralju je bilo ime Hieron, kraj dogodka je bilo mesto Sarakuze na toku Sicilija, mladenič pa je bil seveda Arhimed. Ker je bil Arhimed Grk, je po ulicah Sirakuz kričal po grško: 'Hevreka! Hevreka!' Spoznal je, da bo z meritvijo količine vode, ki jo izpodrine 'zlata' daritev, lahko ugotovil, koliko srebra je zlatar primešal kroni."

Kljub temu, da se opisani dogodek najverjetneje ni zgodil, ostaja trenutek uvida, ob katerem Arhimed vzklikne 'Hevreka!', sinonim za nenadni intelektualni preboj na pragu novih znanstvenih odkritij in tehnoloških inovacij.

A kaj določa usodo naključnega spoznanja ali naključnih okoliščin, ki jih je zgodovina svetovnih odkritij resnično polna?

Mitični trenutki in iskre navdiha

Največja svetovna naključna odkritja je Richard Gaughan z anekdotami nazorno opisal v knjigi Naključni geniji. Naj jih povzamemo le nekaj:

  • Isaac Newton, jabolko in gravitacijski zakon

Do odkritja splošnega gravitacijskega zakona je prišlo leta 1666, ko je 23-letni Isaac Newton počival pod jablano na vrtu pred družinsko hišo. Potem pa mu je na glavo padlo jabolko. Najverjetneje je najprej zavpil 'Auuu!', potem pa se je za razliko od številnih drugih, ki se jim je kaj podobnega v življenju že zgodilo, vprašal: Zakajje jabolko padlo z veje naravnost proti središču zemlje? Zazrl se je proti luninemu krajcu in se naenkrat zavedel: tisto, kar vleče jabolko proti tlom, je taista sila, zaradi katere Luna kroži okoli Zemlje. Odkril je splošni gravitacijski zakon.

  • Charles Goodyear, rešilni jopič in vulkanizacija

Leta 1834 se je 34-letni Charles Goodyear sprehajal po ulicah New Yorka in naletel na trgovino, ki je prodajala slabo zasnovane ventile. Po nekaj tednih se je vrnil v trgovino z izboljšano rešitvijo, a lastnik trgovine ni bil pretirano navdušen in je Goodyearu tudi pokazal, zakaj: zajel jih je vročinski val in rešilni jopiči so se stopili v neuporabno smrdečo gmoto. Guma je bila naenkrat neuporabna. Charles je zapustil trgovino z novim poslanstvom: odkriti način, kako gumo spremeniti v material, ki bi ohranjal upogljivost, vodotesnost in prožnost tudi v hladnih zimah in vročih poletjih. Po nekaj letih je eksperimentiranja in neuspehov, potem ko je izgubil ves denar in ugled, pa nekega dne v svojih smeteh našel s kislino obdelani kos, ki resda ni bil videti najlepši, zato pa je imel gladko in čvrsto površino. Od tu do odkritja pravilne mešanice in ustrezne temperature za način obdelave, ki je dobila ime vulkanicija gume, ni šlo brez težav, a ga je nazadnje odkritje, za katerega je s piko na i poskrbelo naključno razlitje po peči, zapisalo v zgodovino svetovnih odkritij.

  • Tim Berners-Lee, mreža in stvaritev svetovnega spleta

Leta 1990 je bilo na svetu 40 milijonov računalnikov, na vsakem so se nahajale različne datoteke, za celotni splet pa je obstajal zgolj en sam strežnik (info.cern.ch). In prav na tem strežniku je gostovalo nekaj, kar bi morda lahko imeli za najpomembnejši preobrat v človeški zgodovini. Če ne bi bilo nezadovoljstva nekega moža, ki se je v 80tih trudil urediti datoteke na svojem računalniku, bi bile povezave med ljudmi danes popolnoma drugačne. Napisal je program, ki je bil dejansko nekakšen zvezek s hipertekstnimi povezavami, s pomočjo katerih je lahko sledil nenehnim spremembam pri projektih, zaposlenih, skupinah, poskusih, programskih komponentah in strojni opremi. Program je poimenoval 'poizvedovalec' (Enquire) in leta 1989 Cernu predlagal, da bi program, ki ga je razvil zase, preuredili, uporabo razširili na znanstvenike in inženirje v Cernu, kasneje pa tudi širše, na uporabnike po celem svetu.

Odkritje = naključje & želja po razumeti

A naj te teh nekaj primerov nikar ne zavede v prepričanje, da se tovrstna naključja lahko pripetijo vsakemu.

Pomisli najprej: koliko ljudi je veliko pred Newtonom videlo, kako jabolko pade z drevesa, a se o zakaj niso nikoli vprašali, in koliko svečk se je upihnilo ob rojstnih dnevih, ne da bi kdo opazil, da pri tem nastanejo Buckyjeve žogice in ogljikove nanocevke.

Penicilin, mikrovalovne pečice, rentgenski žarki - vse to so opazili že drugi, še preden so do teh odkritij prišli znanstveniki, ki so bili pripravljeni razumeti, kaj vidijo pred seboj in imeli dovolj močno željo, da raziščejo pomen svoje naključne ugotovitve.

Več izjemno zanimivega branja na temo največjih svetovnih naključnih odkritij pa v knjigi Richarda Gaughana: Naključni geniji!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri