Na pomoč, vse mi gre na živceee!

Od pametnega telefona, ki se nenehno kvari, do gneče upokojencev v trgovini ali slabe kave v najdražjem lokalu v mestu. Zelo dolg je seznam stvari, ki te vsak dan spravijo ob živce in tvoje življenje spremenijo v pekel. Slaba novica je, da je vse to nepotrebno živciranje zdravju škodljivo in da se bo treba naučiti obvladovati stres. Dobra novica je, da se to da.

Na pomoč, vse mi gre na živceee! (foto: shutterstock) shutterstock
13. 7. 2014

Prav zato bi morala že povsem na začetku vase stresti nekaj apaurinov: debela bajsa se rine na bus, kot da je glavna, v resnici pa bi morala zaradi vsega svojega špeha plačati trojno; baba v baru na vogalu moje službe vsak dan naroči podaljšano kavo, ker ne prenese kofeina, krota pa ne ve, da je v podaljšani kavi več kofeina kot v kratki, in nato tisto ogabo še pije po slamici; zaradi na­gravž­nega cenenega parfuma tajnice v podjetju se mi vsak dan obrača želodec in šef ima tako pošvedrane kmečke čevlje, da se mi zaradi njega vsak dan posebej zagabi ves moški rod. Zelo zoprno, kajne?

Ob devetih je tako tvoja mera zoprnije polna – in očitno ne le tvoja. Hiter pregled statusov na Facebooku in Twitterju pokaže, da je v zraku nekaj norega (ljubezen zagotovo ne) in da so ljudje stalno živčni, naveličani, tečni, vzkipljivi, popadljivi ... Vsem gre na jetra čudno vreme, vsi se spravljajo na ozonske luknje, vsem gredo na živce tisti, ki so preveč mirni in pozitivni, kot da bi bilo v tem zarukanem svetu to mogoče. Pozitivno mišljenje, zakon privlačnosti in The Secret – vse to je navadno sranje v svetu, v katerem te imajo za norca vsi, od šefa v službi do vlade in klošarja pred parkomatom, ki seveda misli, da tvoj denar raste na drevesu.

Del krivde nosijo sodobne napravice in družabna omrežja, zaradi katerih se slaba volja ekspresno hitro širi, poleg tega pa te še muči občutek, da nimaš več zasebnosti.

Počutiš se v pasti: družabnim omrežjem ne moreš povsem ubežati, saj se lahko potem kar izseliš v džunglo, imaš pa nezmotljiv občutek, da ti vse polzi iz rok. Tvoji mlajši sestrici je seveda zabavno objav­ljati tvoje fotografije, čeprav je obljubila, da tega ne bo počela.

A vse, kar ti vidiš na njih, so tvoje pomanjkljivosti: trojni podbradki, gube okrog oči, špeh na trebuhu pa seznama še zdaleč ni konec. Tvojemu dragemu se seveda zdijo smešni njegovi selfiji s kriglom v rokah, ti pa v teh podobah ne vidiš drugega kot hudo primitivnost. Poleg tega te bo tvoja prijateljica s svojimi objavami spravila na psihiatrijo: koga zanima, da ima vnetje mehurja in mastitis? Če bi lahko samo izklopila svoj telefon, bi bilo še okej, pa ni: še vedno bo delovalo drugih pet milijard telefonov na svetu, in ko ženska na sosednjem sedežu v kinu ne neha tipkati in se ob tem hihitati, te ima, da bi ji zavila vrat.

Še huje: tvoja sestra, fant in soseda v kinu se sploh ne sprašujejo, kaj si ti misliš o njih, da so seveda moteči in neznansko zoprni. Zoprnost je namreč danes v modi: šefi v službi nagrajujejo tečke, ki se mečejo ven, so bolno ambiciozne, v resnici ne marajo nikogar, zato pa mojstrsko lezejo v rit prav njim. Žal živimo v času, ko je pametno biti moteč, saj te drugače sploh ne opazijo. Biti trn v peti torej ni le sprejemljivo, ampak celo trendno.

Ko se potem zato, da bi se tega otresli, podamo na družabna omrežja, na katerih srečamo samo podobno misleče, se počutje drastično poslabša. Koga brigajo vsi ti domači ljub­ljenčki, dojenčki, ki so dejansko lepi samo njihovim staršem, a jih je pač treba všečkati, ker bi sicer mamice zamerile, besni vegani in drugi svetohlinci? Zdi se, da je Facebook postal kanta za vse mogoče duševne motnje in bolezni, torej najbolj bolni kraj na svetu!

Znanstveniki so izračunali, British Medical Journal pa objavil, da te žalostni prijatelj na Facebooku lahko napravi še za sedem odstotkov bolj žalostnega. Prav tako slabo nate delujejo razpiz... prijatelji. In če nekaj nate slabo deluje, je torej škodljivo tudi za tvoje zdravje. Stanje je zadnje čase alarmantno, a ni vse slaba novica. Dejstvo je, da je te negativne vplive mogoče izničiti.

Kaj (in kdo) te spravlja ob živce?

Tečnosti te sorte se kažejo kot izguba nadzora, neprijetno ali nepredvidljivo obnašanje in splošna razdraženost. Stvari, ki v tebi povzročajo živčnost, zaradi katere ti v tem svetu postane neudobno in bi se zato najraje izstrelila na kak oddaljen planet, si še najlaže predstavljaš kot trop komarjev, ki zate ne bodo usodni, bodo pa še kako pokvarili koktajl zabavo s prijateljicami.

Določene zoprnosti so precej univerzalne: večini ljudi bo na zmenku šlo na živce zamujanje, slabo poljubljanje in slab zadah. To nas moti, ker gre za kršenje univerzalnih pravil o medčloveških odnosih in kaže na slabo kulturo, vzgojo in na očitno pomanjkanje manir.

Tudi slaba kultura uporabe mobilnika večini ljudi precej najeda. Trem od štirih oseb se bo pošiljanje SMS-sporočilc ali e-pošte med sestankom zdelo nesprejemljivo, kot poročajo raziskovalci Univerze Južne Kalifornije. Ženske se bodo pritoževale, ker moški med večerjo ne izklopijo telefona, zaradi česar se počutijo neljubljene in nepomembne. Neobzirno je, če imamo na javnih krajih preglasno zvonjenje, kljub opozorilom v kinodvoranah, v gledališču in v čakalnicah pri zdravniku pa še vedno zvoni vsevprek.

Igranje s telefonom na sestankih soudeležencem sporoča, da te ne zanima njihovo mnenje. Zvonjenje v čakalnicah je neobzirno do bolnikov, pomeni pa, da ti je bolj malo mar, če bo nekomu od bolečine razneslo glavo. Fant, ki v restavraciji še naprej sestankuje po telefonu, punci sporoča, da je z njo tam samo zato, ker pač mora biti in ker je v resnici tudi malo lačen.

To, kar nas spravi ob živce, pa je seveda vedno zelo osebno: povezano z našo osebno zgodovino in delom, ki ga opravljamo. Učiteljicam slovenščine gre na živce slabo poznavanje slovnice, natakaricam gredo na živce škrtice, ki varčujejo pri napitninah, poštnim uslužbenkam parajo živce funkcionalno nepismene stranke, prodajalkam v trafiki pa kadilci, ki kupujejo vžigalnike s 50-evrskimi bankovci.

In še nekaj je: če si povsem iskrena, lahko priznaš, da te pretirano vznemirijo stvari, ki jih imaš v sebi. Navadno nas ob živce spravljajo ljudje, ki smo jim najbolj podobni. Je mogoče, da ima prijateljica, ki si v knjižnici izposodi Dnevnik Bridget Jones in te s tem vznejevolji, podobne težave z razmerji kot ti?

Znanstveno ozadje

Resnični problem nenehne živčnosti, v kateri se združujejo pretirana vznemirjenost, neučakanost in zamerljivost, je, da je pravzaprav samo uvod v čisto pravo jezo, ki škodi lepoti in v skladu z načeli kitajske medicine poškoduje jetra. Počutiš se zafrustrirano. Tako je, kot da bi imela na sebi pikajoč pulover. Prste nezavedno ves čas stiskaš v pesti. Ponoči šklepetaš z zobmi in si jih tako kvariš. Ves čas se pritožuješ o vsakdanjih stvareh, dokler te nimajo že vsi poln kufer. Tvoje telo je preplavila negativna energija, ki je negativno obarvala vse okoli tebe. Mogoče si že tako daleč, da fantaziraš, da bi komu naredila kaj hudega, in imaš ponoči žive nasilne sanje.

Prav to se je zgodilo 29-letni Klari, zaposleni v velikem podjetju. Njena sodelavka je ves čas nekaj jedla, Klaro pa je cmokanje tako razžiralo, da je fantazirala samo še o tem, kako bi sodelavki stlačila glavo v tisto šumečo vrečko. Svojih nasilnih čustev se je sramovala, a si ni mogla pomagati. Tako je nekega dne ostala malo dlje v službi in sodelavki iz predala pobrala vse vrečke čipsa in na prazno mesto v predal položila listek z napisom 'bajsa'. Stvar je seveda prišla do šefa in Klara se je z zagovarjanjem pri njem precej osramotila.

Njen odziv je na srečo ustavil cmokanje, zaradi katerega ji je ves dan vrela kri, in če se ne bi nekaj zgodilo, kar bi prekinilo izvor njene živčnosti, bi najbrž končala na urgenci. A Klara je ne­kdanja debeluška, ki se je komaj ozdravila zasvojenosti s hrano. Sosedino basanje z mast­nimi prigrizki ji je zato še toliko bolj načelo živce.

Dolgotrajna razdraženost telesu ravno tako škoduje kot katerokoli drugo dolgotrajno negativno čustvo. Denimo, da si tako utrujena, da se počutiš samo še na pol živo, dojenček na letalu pa ure in ure neprekinjeno vrešči. Hrup je pravi sprožilec jeze, saj ga človeški možgani zaznajo kot grožnjo. Vsa kri iz želodca gre v noge, ki so pripravljene na beg. Ker beg ni mogoč, se pomanjkanje krvi v želodcu oglasi kot bolečina. Zaradi povečanega izločanja hormona kortizola je srčni utrip prehiter, krvni tlak se poveča, imunski sistem zataji, telo pa se začne rediti. Nenehna razdražljivost torej tudi – redi. Še hočeš biti živčna?

Ko si dopustiš biti ves čas razdražena, se z njo spreminja tudi tvoja obrazna konstitucija. Vedno bolj ozek pogled dobivaš in vedno bolj stisnjene ustnice, zato drugi nemudoma opazijo, da si jezna, kot bi opazili, če bi bila prestrašena ali srečna. Že s svojim namrgodenim obrazom sporočaš, da je sporazumevanje s tabo najbrž nekaj skrajno adrenalinskega.

Zakaj ne bi bila raje kul?

Razdraženost je mogoče zares del življenja, a je bolje, da se jo naučiš obvladovati, preden bo ona obvladovala tebe. Kako jo preprečiš oziroma vsaj ustaviš v praksi? Ukažeš si sproščenost in zmehčaš vsako celico telesa. Če čutiš, da si se zakrčila, ker se nekdo v kinu že pol ure odkašljuje, se spomni, da te čaka neprespana noč s kljuvanjem v jetrih, če ne boš takoj sprostila telesa, globoko vdihnila in poslala ljubezni gospodu s težavami z grlom.

Druga stopnja boja proti stalni razdraženosti je, da si napišeš seznam stvari, ki te običajno iztirijo, in pogledaš, kako bi se jim lahko popolnoma izognila. Če vedno ena in ista oseba o tebi objavlja stvari, ki jih nočeš videti ali prebrati o sebi, jo blokiraj. Ko te bo vprašala, zakaj si to storila, ji reci, da imaš res rada svojo zasebnost in da sovražiš, če tega drugi ne razumejo. Počutila se boš odlično! Ozri se po svojem življenju in ugotovi, kaj v njem te moti, in nato to odstrani. Mogoče ti gredo na živce obleke, ki jih ne moreš več obleči, ker imaš nekaj kilogramov več – vrzi jih stran ali, še raje, podari in tako napravi prostor za nove. Nasploh proti slabi volji te vrste pomaga, da iz svojega okolja odstraniš vse, kar ti ne pripada več.

Nazadnje pa še najučinkovitejše zdravilo: nehaj se jemati tako presneto resno pa te ne bo vznemirilo vse, kar ti ni po godu. Otrok, ki joka na letalu, tega ne počne tebi in tudi ne nalašč. Te res tako zelo moti debelušna sodelavka, ki ves dan grizlja čips? Oseba, ki se v baru izmišljuje, kakšno kavo bi, pa ti je pravzaprav ukradla samo 30 sekund, kar ni nič. Sploh pa nikoli ne veš, kdaj boš med vrati srečala svojega sanjskega fanta. Če bi iz lokala odšla minuto prej ...

Besedilo: Anja Osojnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri