Mesečno 8 prijateljev na FB

Povprečni uporabnik socialne mreže Facebook (FB) na mesec dobi okoli osem prošenj za prijateljstvo, ima 130 prijateljev in je oboževalec 13 strani.

10. 3. 2011

Svoj status pa vsak dan osveži okoli 35 milijonov uporabnikov. Največja socialna mreža ima 600 milijonov uporabnikov, njen ustanovitelj Mark Zuckerberg pa je najmlajši milijarder na svetu.

Pa pri nas?

Iz raziskave Mladi na netu

V raziskavi ljubljanske fakultete za družbene vede, iz katere povzemamo omenjene podatke, so se osredotočili predvsem na mlajšo populacijo. Sodelovalo je skoraj 700 mladih iz 119 slovenskih okolišev med 8. in 19. letom starosti.

Najpogostejša spletna dejavnost slovenske mladine je brskanje po straneh družabnih spletnih omrežij – dnevno to počneta kar dve petini vseh anketirancev, vsaj nekajkrat na teden pa še dodatna petina, pri čemer so opazne razlike med posameznimi starostnimi skupinami: najbolj
aktivni so adolescenti med 15. in 17. letom starosti.

Na svojih straneh na teh omrežjih imajo v povprečju 249 prijateljev, pri čemer med spoloma ni bistvenih razlik; pri različnih starostih pa se to število giblje od 49 prijateljev pri otrocih med osmim in desetim letom pa do 337 v najstarejši skupini, to je med 18. in 19. letom starosti.

“Slovenski otroci so zelo intenzivni uporabniki interneta in zelo hitro posvajajo novosti, glede tega so zagotovo nadpovprečni,” je za medije povedala sociologinja Bojana Lobe, vodja raziskave na FDV.

Med slovenskimi otroki in mladino jih internet dnevno uporablja 70 odstotkov, med temi dve tretjini celo večkrat na dan. Obenem so mladi uporabniki interneta v Sloveniji bolj preudarni in pazljivi kot njihovi vrstniki v drugih evropskih državah.

Mladi so naklonjeni tudi mobilnemu dostopu do interneta, saj jih skoraj dve tretjini uporablja mobilni telefon, ki omogoča dostop do interneta, skoraj polovica vseh mladih anketirancev pa to možnost tudi izkorišča.

Se mladi zavedajo tveganj?

Čeprav neprevidna in nesmotrna raba interneta odpira vrata različnim tveganjem in grožnjam, je raziskava prav glede tega postregla s prijetnim presenečenjem.

“Tveganih dejavnikov in dejavnosti je manj, kot si odrasli mogoče predstavljamo oziroma kot smo predvidevali, saj je raziskava pokazala, da okoli polovica otrok nima nobenih bolečih izkušenj pri delu z internetom, kar se mi zdi dobra številka,” je povedala Lobetova.

Med negativnimi presenečenji, ki jih je razkrila raziskava, je najbolj opazna zelo skromna udeležba staršev. Otroci so anketirancem poudarili, da se starši ne ukvarjajo z njihovim delom in prisotnostjo na internetu in da pogosto ne dobijo smernic, nasvetov, kako se na spletu obnašati do drugih ljudi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri