Mahatma Gandhi - Življenje v fotografijah

Ob praznovanju Dneva Republike Indije bo Veleposlaništvo Indije v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem odprla gostujočo razstavo Mahatma Gandhi - Življenje v fotografijah.

20. 1. 2014

Vabljena na odprtje fotografske razstave Mahatma Gandhi: Življenje v fotografijah v četrtek, 23. januarja 2014, ob 17.00 kot na predavanje pisatelja Evalda Flisarja Mahatma Gandhi: Moje življenje je moje sporočilo, ki bo v sredo 29. januarja 2014, ob 17.00.

Življenjepis Mahatme Gandhija

Kronološko po letih:

  • 1869 - Mohandas Karamčand Gandhi se je rodil v Porbandarju v Gudžaratu.
  • 1893 - Gandhi se je odpravil v Johannesburg, da bi začel pravno prakso. Na vlaku so ga vrgli iz prvega razreda, ker je bil temnopolt.
  • 1906 - Mohandas K. Gandhi je pri 37 letih nagovoril množico na srečanju v Kraljevem gledališču v Johannesburgu 11. septembra 1906 in začel gibanje nenasilnega odpora oz. satjagraho proti diskriminaciji Indijcev. Britanska vlada je ravno takrat razveljavila indijsko poroko.
  • 1913 - Mohandas Gandhi je v Transvaalu v Republiki Južni Afriki spodbudil 2500 Indijcev, da so se uprli zakonu. Sledile so grobe aretacije, Gandhi ni hotel plačati globe, zato so ga zaprli, njegovi privrženci so protestirali. 25. novembra je posebna natalska policijska enota streljala na množico. Incident je terjal dve žrtvi, ranjenih je bilo 20 ljudi.
  • 1914 - Mahatma Gandhi se je pri 45 letih vrnil v Indijo po 21 letih pravne prakse v Južni Afriki, kjer je organiziral akcijo "pasivnega odpora" v znak protesta proti neprimernemu ravnanju belcev tako z njim kot z drugimi azijskimi priseljenci. V Indiji je pritegnil veliko pozornosti z izvajanjem gladovnega protesta, prvega od štirinajstih, ki so bili uprizorjeni kot politične demonstracije in s katerim je vzpostavil idejo o postu iz političnih razlogov.
  • 1930 - Civilna nepokorščina proti Britancem se je v Indiji pričela 12. marca. Vseindijski kongres sindikatov je Gandhija pooblastil, da je začel z demonstracijami. Ime Mahatma uporablja že desetletje. Gandhi vodi 265 kilometrski pohod do Gudžaratske obale na Arabskem morju in izparelo morsko sol uporabi kot gesto kljubovanja proti britanskemu monopolu v proizvodnji soli.
  • 1932 - Gandhi je začel z motom "posta do smrti" v znak protesta proti ravnanju britanske vlade v Indiji z najnižjo kasto "nedotakljivih", ki jih Gandhi poimenuje haridžani ali "božji otroci". Gandhijeva akcija civilne nepokorščine je privedla do izgredov, on pa je pristal v zaporu. Kljub temu je vztrajal pri zahtevah po socialni reformi in spodbujal k novemu bojkotu britanskih proizvodov. Po 6 dneh gladovnega protesta je dosegel sporazum, ki je izboljšal status "nedotakljivih" (dalitov).
  • 1947 - Indija se je osvobodila izpod 200-letne britanske oblasti. To je bila pomembna zmaga za Gandhijeva načela in nenasilje na splošno.
  • 1948 - Gandhi je umrl v atentatu, ki ga je izvedel Nathuram Godse, hindujski fanatik, na verskem srečanju.

Satjagraha ali gibanje nenasilnega odpora

  • Johannesburg, 1906 - Protest proti krivičnemu Zakonu o postopku registracije Azijcev iz leta 1906.
  • Johannesburg, 1908 - Protest proti diskriminatornemu zakonu, po katerem so se morali Azijci registrirati: na javnem mestu sosežgali 2000 uradnih potrdil o stalnem prebivališču in pozvali oblasti, naj jih zaprejo.
  • Virangam, 1914 - Za preprečitev trpinčenja potnikov na vlaku v tretjem razredu.
  • Čamparan, 1917 - Za preprečitev trpinčenja delavcev na polju indigovcev v Čamparanu, ki so jih izkoriščali evropski lastniki plantaž.
  • Ahmedabad, 1918 - Za razrešitev situacije, ki je obstala na mrtvi točki, med lastniki mlinov in delavci, ki so bili zgarani in premalo plačani za svoje delo.
  • Kheda, 1918 - Zahtevati olajšave pri dohodnini za kmete, ki jih je prizadela lakota na območju Kheda.
  • Indija, 1919 - Prva množična akcija satjagrahe proti krivičnemu Rowlattovemu zakonu, ki je omejeval svobodo tiska.
  • Indija, 1920 -  Nenasilno gibanje nesodelovanja, da bi dosegli svaradž (samoupravljanje) in da bi uresničili Gandhijev program s sedmimi točkami, vključno z združitvijo hindujske in muslimanske skupnosti, in odpravili 'nedotakljivost', tako da so se odpovedovali nazivom in častnim funkcijam, ki jih je dodeljevala vlada, bojkotirali državne šole in višješolske ustanove, sodišča in zakonodajne organe, začenši z državnimi izobraževalnimi ustanovami in z uporabo khadija oz. ročno tkanega blaga.
  • Vikom, 1924 - Za nedotakljive zahtevati dovoljenje dostopa do javnih cest.
  • Borsad, 1923-24 -  Protest proti krivičnemu povišanju dajatev za zemljišča, ki so jih ljudem zadali revizorji.
  • Dandi, 12. 3. 1930 - Protest proti krivičnemu zakonu o soli s pohodom od Ahmedabada do Dandija in zahteva po samoupravljanju z bojkotiranjem tkanin iz tujine, s prepričevanjem zaposlenih v trgovinah z alkoholom, naj stavkajo, in z zaobljubo boju za svaradž ali sistem samoupravljanja.
  • Indija, 31. 12. 1931 - Civilna nepokorščina za dosego samoupravljanja prek kršenja zakonov in odlokov ter nadaljevanje prejšnjega načrta bojkota in prepričevanja delavcev k stavki.
  • Radžkot, 1939 - Protest proti kršenju Ustanovne listine temeljnih svoboščin ljudi s strani vladarja, ki ga je sprožil britanski predstojnik v Radžkotu.
  • Indija, oktober 1940 - Protest proti indijskemu sodelovanju v 2. svetovni vojni in v podporo svobodi s širjenjem nenasilja kot nadomestka vojni.
  • Indija, 9. 8. 1942 - Gibanje 'Quit India' ('Zapustite Indijo') za popolno neodvisnost Indije in za zahtevo takojšnjega odstopa britanske oblasti, odločeno doseči svoj cilj ali umreti.

Gladovne stavke - posti Mahatme Gandhija

  • 1913, Phoenix - Teden pokoritvenega posta zaradi moralnega spodrsljaja dveh sojetnikov takoj po prihodu v naselbino.
  • 1914, Phoenix - 14-dnevni post iz podobnih razlogov.
  • 1. 6. 1915 - Enodnevni post po odkritju laži fantov v ašramu.
  • 11. 9. 1915 - Odrekel se je večernemu obroku zaradi nasprotovanja prebivalcev ašrama sprejemu haridžana oz. pripadnika nedotakljivih v ašram.
  • 15. 3. 1918 - Za povišanje plač delavcev v mlinu v Ahmedabadu.
  • 6. 4. 1919 - Prvi dan satjagrahe.
  • 13. 4. 1919 - Začetek 72-urnega gladovnega protesta zaradi pokola v Amritsarju in nemirih v Bombaju in Ahmedabadu.
  • 19. - 21. 11. 1921 - Gladovni protest zaradi nemirov v Bombaju.
  • 28. 11. 1921 - Zaobljuba, da se bo vsak ponedeljek postil 24 ur, dokler ne dosežejo sistema samoupravljanja; začel je še isti dan.
  • 12. - 16. 2. 1922 - Zaradi pokola v mestu Čauri čaura.
  • 17. 9. - 7. 10. 1924 - Za enotnost skupnosti.
  • 24. - 30. 11. 1925 - Zaradi odkritja spolnih aberacij pri nekaterih dečkih in deklicah v ašramu.
  • 22. - 24. 6. 1928 - Zaradi moralnega spodrsljaja sobivajočega v ašramu.
  • 20. - 25. 9. 1932 - Iz protesta proti odločitvi, da bi se vzpostavilo ločeno volilno telo haridžanov oz. nedotakljivih.
  • 2. 12. 1932 - Iz protesta proti vladi, ki ni dovolila, da sojetnik opravlja čiščenje.
  • 8. - 29. 5. 1932 -  Za prečiščenje sebe in kolegov.
  • 16. - 22. 8. 1933 - Iz protesta proti vladni odločitvi, da ne bo odobrila vseh možnosti za njegovo delo v pomoč haridžanom, ki mu je bilo omogočeno v zaporu.
  • 7. - 13. 8. 1934 - Ko je jezen zapornik napadel nasprotnika haridžanskega odporniškega gibanja s palico, se je Gandhi začel postiti za pokoro.
  • 3. - 6. 3. 1939 - Zaradi preloma obljube predstojnika v Radžkotu.
  • 12. - 13. 11. 1940 - Dvodnevni post zaradi manjših tatvin v ašramu.
  • 5. - 7. 5. 1941 - Zaradi izgredov skupnosti v Bombaju in Ahmedabadu.
  • 29. 6. 1941 - Za enotnost skupnosti.
  • 10. - 13. 3. 1943 - Iz protesta proti vladnemu pripisovanju odgovornosti za nemire po sprejemu sklepa 'Quit India' ('Zapustite Indijo') Indijskemu narodnemu kongresu.
  • 30. 11. 1944 - Postil se je oz. se je nameraval postiti en dan ali več.
  • 20. 10. 1946 -  Verjetno zaradi napake osebe, ki je pripravila čistopis pisma, sestavljenega med pogajanji z Muslimansko ligo.
  • 15. 8. 1947 - Proti delitvi države.
  • 1. - 3. 9. 1947 - Za složnost skupnosti.
  • 11. 10. 1947 - Na rojstni datum po hindujskem koledarju Vikram se je postil, namesto da bi ga praznoval.

Aretacija in zaporne kazni Mahatme Gandhija

Južna Afrika

  • 10. 1. 1908 - Gandhi je bil aretiran, ker se ni registriral ali zapustil Transvaala. Obsojen je bil na dva meseca zapora. 30. 1. 1908 je bil izpuščen iz zapora po doseženem kompromisu.
  • 7. 10. 1908 - Aretirali so ga med povratkom iz Natala, ker ni mogel dokazati, da se je registriral, saj je sežgal dokumente o registraciji. Obsodili so ga na javna dela.
  • 25. 2. 1909 - Aretiran in obsojen je bil na tri mesece zapora v Transvaalu, ker ni predložil dokazila o registraciji.
  • 6. 11. 1913 - Po 'velikem pohodu' so ga aretirali v Palm Fordu. Iz zapora je bil izpuščen naslednji dan po Kallenbachovem plačilu varščine.
  • 8. 11. 1913 -  Zopet aretiran in izpuščen proti varščini.
  • 9. 11. 1913 - Aretiran in obsojen na devetmesečno zaporno kazen. V Volksrurstu je bila kazen podaljšana za dodatne tri mesece. Nato je bil nepričakovano izpuščen 18. decembra 1913.

Indija

  • 16. 4. 1917 - Med obiskom Čamparana je dobil obvestilo, naj zapusti okrožje, niso pa ga zaprli.
  • 10. 4. 1919 - Aretacija v Palvalu na poti v Amritsar. Odpeljali so ga nazaj v Bombaj, kjer so ga naslednji dan izpustili.
  • 10. 3. 1922 - Aretacija pri ašramu Sabarmati zaradi objave treh člankov v tedniku 'Young India'. Obsodili so ga na šest let zapora. Iz zapora Jervada so ga brezpogojno izpustili 5. februarja 1924 po operaciji 12. januarja 1924.
  • 5. 5. 1930 - Ob 12.45 so ga aretirali pri Karadiju v bližini Dandija, ker je prekršil zakon o soli. Zaprli so ga neznano kam, 26. januarja 1931 pa je bil brezpogojno izpuščen.
  • 4. 1. 1932 - Aretacija v Bombaju ob 3. uri zjutraj; odpeljali so ga v zapor Jervada. 8. maja 1933 je začel z gladovnim protestom in bil izpuščen ob 18. uri.
  • 1. 8. 1933 - Aretacija zgodaj zjutraj v Bombaju po pohodu proti Rasu, izpustili so ga 4. avgusta ob 9. uri zjutraj in zahtevali, da zapusti območje Jervada do 9.30. Ker tega ni upošteval, so ga 4. avgusta ob 9.50 zopet aretirali in obsodili na enoletno zaporno kazen. 16. avgust 1933 je začel gladovni protest in bil brezpogojno izpuščen 23. avgusta zaradi resnega zdravstvenega stanja.
  • 9. 8. 1942 - Aretirali so ga v skladu z indijskim obrambnim pravilnikom v zgodnjih jutranjih urah po objavi sklepa 'Quit India' ('Zapustite Indijo') in ga poslali v zapor 'Palača Agakhan'. 6. maja 1944 ob 8. uri je bil brezpogojno izpuščen.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri