Lili Marleen - najbolj slavna vojna pesem

Zanimiva življenjska zgodba pesmi Lili Marleen se je začela leta 1915.

5. 10. 2011

Takrat je besedilo zanjo napisal nemški pesnik Hans Liep iz Hamburga.

Uglasbena je bila šele leta 1938, in to s pomočjo Norberta Schultzeja. Originalni naslov pesmi je bil Das Mädchen unter der Laterne (Dekle pod laterno), vendar je postala znana predvsem pod naslovom Lili Marleen.

Prva je pesem zapela nemška pevka in igralka Lale Andersen in sprva je Lili veljala za pač samo še eno neuspešno pesem, saj so do začetka 2. svetovne vojne prodali le okoli 700 izvodov.

A nato so prišli vojna in drugi časi.

Po igri naključij so jo po zavzetju Beograda začeli vsak dan najmanj trikrat predvajati na radiu Beograd, najverjetneje zaradi pomanjkanja drugih plošč.

Pesem se je kot virus razširila po bojiščih po svetu, saj je tedanji signal radia Beograd pokrival večino Evrope in Sredozemlja vse do Afrike. Lili Marleen se je začela predvajati tudi po nemških postajah, v Afriki pa je postala priljubljena na nasprotni, angleški strani. Minister nacistične propagande Göbels je izvirno pesem prepovedal, saj se mu je zdela preveč otožna.

Leta 1942 so pesem na novo posneli z močnejše izraženimi tolkali (bobni), ki so spominjali na vojaški marš.

Pesem je leta 1943, snemano na londonskem BBC-ju v angleškem jeziku, zapela Lucie Mannheim, kmalu nato pa jo je zavezniškim silam začela peti tudi znamenita nemška hollywoodska zvezda v izgnanstvu – Marlene Dietrich. Pesem Lili Marleen se je pela na vseh bojiščih, med vsemi vojaki ne glede na pripadnost. O tem govorijo tudi originalni posnetki, ki so nastali med 2. svetovno vojno, veliko pozneje presneti na sedem zgoščenk. V 526 minutah se zavrti 192 različnih pesmi Lili Marleen. V priloženi knjigi je vse dokumentirano in kronološko razvrščeno.

A tudi po koncu vojne je pesem ostala priljubljena, saj jo je odpelo na stotine izvajalcev.

Med njimi tudi Frank Sinatra, Perry Como, Milva, številni orkestri in džezovske skupine, Eric Burdon v rok verziji, Amanda Lear kot disko hit ... Japonska različica Lili Marleen je bila v deželi vzhajajočega sonca kar nekaj mesecev na vseh top glasbenih lestvicah. V slovenskem jeziku je pesem najbolj poznana v izvedbi Vlada Kreslina. Pesem se do osamosvojitve v Sloveniji (pa tudi v nekaterih drugih komunističnih državah) ni javno predvajala in izvajala, saj je bila prepovedana. Največkrat predvajani skladbi pa sta vseeno od prvih izvajalk: Lale Andersen ter nesmrtne Marlene Dietrich.


 

Zanimivosti

Najbolj slavna vojna pesem!

  • Lili Marleen je postalo najbolj poznano žensko ime, ki je za vojake pomenilo željo po domu.
  • Ameriški predsednik, takrat general Eisenhower, je izjavil, da je bil Liep edini Nemec med vojno, ki je razveseljeval ves svet.
  • Leta 1981 je bil posnet film Lili Marleen, v katerem izmišljena kabaretna pevka z židovskim ljubimcem preživlja 2. svetovno vojno v Nemčiji.
  • Nobena pesem v 20. stoletju ni bila prevedena v več jezikov kot Lili Marleen.
  • Je najuspešnejši nemški 'sentiš – šlager' vseh časov.
  • 18. avgusta 1941 je na radiu Beograd startala oddaja, kjer so izpolnjevali glasbene želje ter brali sporočila. Priljubljenost oddaje je tako narasla, da so dnevno od vojakov na fronti iz vse Evrope ter severne Afrike dobivali od tri do štiri tisoč pisem (rekord je bil 12.460 pisem v enem dnevu) z željo, naj zavrtijo pesem Lili Marleen.

 

Kdo je Lili Marleen?

Lili in Marleen sta imena deklet, ki sta bili všeč pesniku Liepu, ko je leta 1915 stražaril kasarno. Prva je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo sicer ime Betty, vendar so jo vsi klicali Lili. Marleen pa je bila bolničarka. Tako je mladi pesnik na straži obe dekleti za vedno ovekovečil v svoji nesmrtni pesmi.

Zakaj je Lili Marleen postala tako priljubljena?

Pesem je zgodba o moškem, ki stoji pod ulično svetilko in govori o svoji veliki ljubezni ter odhodu v vojno na bojišče. Torej o sreči in odrekanju, nejasni prihodnosti glede ljubezenske zveze, ki se lahko konča tudi s smrtjo vojaka. Ta zgodba ni bila tuja nobenemu vojaku na bojišču, saj je vsak pogrešal nekaj, kar ima rad, in vse je bilo strah za življenje in prihodnost. Prav mešanica teh močnih prepletajočih se čustev je vzrok, da so vojaki Lili Marleen dojemali kot protivojno pesem, ki jim je pomagala premagovati težke trenutke in jih tolažila v času vsesplošnega genocida.

Hans Liep

22. september 1893–6. junij 1983

Rodil se je v Hamburgu, kjer se je izšolal za učitelja. Med 1. svetovno vojno je bil rekrutiran v nemško vojsko v Berlinu, kjer je na straži tudi napisal znamenito pesem. Leta 1917 se je udeležil bojev na vzhodni fronti, kjer je bil ranjen in pozneje odpuščen iz vojske zaradi zdravstvenih razlogov. Po vojni je želel postati umetnik, in sicer slikar, vendar si je premislil in postal pisatelj, čeprav je sam ilustriral svoje knjige. Med obema vojnama je veliko potoval (London, Pariz, New York, Alžirija). Pisal je romane, kratke zgodbe, pesmi, drame pa tudi risal in kiparil.

Za Lili Marleen je menil, da ni preveč dobra pesem in da je napisal veliko boljših. Vedno znova je bil jezen, da to pesem poje ženska, saj jo je napisal za moškega izvajalca.

Lale Andersen

23. marec 1905–29. avgust 1972

Po šolanju za igralko in pevko je Lale Andersen najprej nastopala v Berlinu v Nemškem gledališču umetnikov (Deutscher Künstlertheater), pozneje v Igralski hiši (Schauspielhaus) v Zürichu in v münchenskem Kammerspielenu. Hkrati je s šansoni, popevkami in šlagerji nastopala v kabaretih in na manjših odrih.

Med vojno kljub priljubljenosti nekaj časa ni smela nastopati, saj so ji to prepovedali, ker se je v Zürichu družila z židovskimi prijatelji. Ko so leta 1942 snemali novo vojaško verzijo Lili Marleen, so ji nacisti zaukazali, naj jo ponovno zapoje.

Konec vojne je dočakala na otočku Langeoog v nemškem severnem morju, kjer je od leta 1972 tudi pokopana.

Povzeto po reviji Lisa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri