Lepote se ne da opredeliti

Cosmopolitan je našel deset deklet, ki se s svojo zunanjo podobo ne obremenjujejo. Zaradi svojih telesnih posebnosti so unikatne. One so tiste, ki svetu vsak dan znova kažejo, da lepota nima meja!

28. 8. 2008

Kdo pravi, da pegast obraz ni lep? Kdo ima pravico soditi, da ženska, ki ima velik nos ali krive zobe, ni lepa? Zakaj bi skrivala materina znamenja, ko pa si zaradi slednjih nekaj posebnega?

Zakaj bi se obremenjevala, če imaš dve barvi oči, še huje – greh je, da bi jih prikrila z barvnimi lečami! Zakaj bi svoje noge mučila z nošenjem vrtoglavih pet, ko pa ti je narava podarila nižjo telesno višino? Tudi če imaš deset kilogramov preveč in se sama sebi zdiš seksi, si lepa – ker se tako počutiš!

Vsake oči imajo svojega malarja

Lepota je neopredeljiv pojem, to dokazujejo dekleta, ki jih fizične posebnosti ne omejujejo na poti do sreče. Vse so ponosne na svojo ‘posebnost’, ki so jo od matere narave prejele z razlogom – ker jo znajo izkoristiti v svoj prid.

“Lepota je mešanica izžarevanja osebnosti, mnenja, ki ga imaš o sebi, samozavesti ... Je tisti prestiž, ki ga vsak skriva v sebi.”

Posebnost, ki je danes ne moti več: zunanja podoba

Na meni ni prav nič, kar bi lahko označili kot ‘posebnost, ki naj ne bi bila lepa’. Gre bolj za to, kako sem samo sebe videla pred leti, ko sem odraščala – svojo podobo sem namreč sovražila. Bila sem veliko višja od vrstnic in pred njimi se je moja postava začela spreminjati iz otroške v žensko.

Nisem prenesla pogleda na svoje boke in sovražila sem, da sem visoka 180 centimetrov. Imela sem težave s kožo in zaradi teh ‘posebnosti’ sem ne­malokrat poslušala zbadljivke sošolcev.

Zdaj je drugače. Mozolji so izginili, postava je postala lepa, višina pa mi je všeč, ker se vsak kilogram manj pozna, poleg tega pa so mi tako in tako bolj všeč visoki fantje. Na meni ni nič takega, zaradi česar bi se morala obreme­njevati, vendar pa vem, kako je, če te nekaj moti.

Treba se je malce zaljubiti vase. Ravno toliko, da veš, da sta pravzaprav najpomembnejša lastno mnenje in tisti notranji občutek, ki ti pravi, da si lepa. Čeprav drži, da imajo vsake oči svojega malarja, so merila lepote brez pomena, kajti klasičnih lepotic je malo, simpatično pa je lahko vsako dekle!

– Anja Radaljac iz Laškega, 18 let

“Mislim, da bi moral biti vsak pono­sen na to, da je malo drugačen – tako postaneš nekaj posebnega.”

Posebnost, ki se je ne sramuje: zobje

Že velikokrat sem bila pri ortodontu, ki mi vedno reče, da bi morala nujno nositi aparat, jaz pa ga vedno zavrnem. Všeč mi je moja ‘posebnost’, moji zobje. Tudi prijatelji pravijo, da mi prav paše in da naj na sebi ničesar ne spreminjam. Sama sem zadovoljna z njimi, ne motijo me. Ravno nasprotno, prav všeč so mi.

– Alja Bašelj iz Ljubljane, 17 let

“Lepota je lahko naravna ali umetna, pomembno je le to, da se vsak počuti lepega – to je pravi čar. Debelušni in suhi, visoki in nizki, črni ali beli ... vsi smo lepi!”

Njena posebnost, ki jo razkazuje s ponosom: obraz, na katerem vsako jutro nastane nova umetnina

Pravijo, da je lepota minljiva, a mislim, da ni tako. Vsako starostno obdobje ima svojo posebnost. K seganju po idealih smo danes nagnjeni vsi, tako moški kot ženske. Vendar je tisti, ki se zgleduje po sebi in svojih občutkih, zame najlepši. Lahko imamo nekaj skupnega s svojimi idoli, a prav je, da najdemo lepoto v nas samih, da se počutimo dobro v svoji koži.

Sama se zelo dolgo nisem počutila lepo, in to je bila največja napaka v mojem življenju. Če se ne počutiš dovolj lepega, ti pade samozavest, postaneš ranljiv na vsakem koraku, nimaš se dovolj rad in se ne ceniš. Ker sem bila debelušna, se nisem počutila lepo.

Danes nisem več debelušna, ampak imam samo bolj polno postavo. Lepoto sem spoznala, ko so prišla najstniška leta in ko sem odkrila svet ličil. Ko sem prvič dala na svoj obraz tono ličil, sem bila videti obupno, vendar sem z leti spoznavala obraz in s tem tudi svoj pravi jaz.

Od­krila sem, da sem lahko lepa, da se lahko počutim odlično. Spoznala sem, da je obraz moja posebnost, moje platno, na katerem nastajajo čudeži. Vsak lahko odkrije svoje platno, ki je lahko videti čudovito, ne da bi se ga dotikal s čopičem.

Vsako jutro komaj čakam, da oddrvim pred ogledalo. Ljudem se zdim smešna, da me lahko taka stvar osreči, vendar jaz komplimente na račun svoje lepote dobivam ves dan – ker sem lepa!

– Nina Šavor iz Žirov, 23 let

“Imam posebnosti, ki mi dvigajo samozavest, to so dolgi in skodrani črni lasje, zelena barva oči, lepo oblikovane obrvi in lepa oblika telesa kljub debelosti.”

Posebnosti, ki ji jemljejo samozavest: preveč kilogramov in velika zadnjica, manjša telesna višina, en manjši zob

Moj velik problem se je pojavil pred natanko štirimi leti, ko sem spoznala kar nekaj let starejšega fanta. Zaradi nenehnih nesoglasij, ki so v moji glavi povzročila kar nekaj zmede, je postala moja najljubša tolažba hrana.

V šestih mesecih sem se zredila za približno 20 kilogramov. K zmedi pa so pripomogle še sovrstnice in ‘prijateljice’, saj so se na račun mojih pridobljenih kilogramov zabavale.

Takrat sem izgubila še tisti kanček samozavesti, ki sem jo imela. Najhujši problem pa je, da se še vedno ne morem znebiti teh kilogramov, čeprav že dolgo nisem več s fantov. Še vedno mi hrana pomeni tolažbo v težkih trenutkih. Na srečo imam kljub teži še vedno lepo oblikovano telo v obliki peščene ure.

Z nekaj kilogrami manj bi bila skoraj popolnoma zadovoljna s svojim videzom, edina stvar, ki me še moti, je malo manjši zobek.

– Danaja Štempihar iz Kranja, 18 let

“V svetu, v katerem si vsi želijo biti nekomu podobni, pravim, da je največja vrednota samozavest, da pokažeš svojo posebnost.”

Njena telesna posebnost: znamenja po celotnem telesu

Poleti marsikdo opazi moja znamenja in se začudi, kje vse jih imam. Včasih so ljudje zaskrbljeni, marsikomu gre na smeh, ko omenim, da imam znamenje tudi na peti in dlani, pri desnem ušesu pa celo znamenje v obliki grozda.

Lju­dje me po tem prepoznajo – to so moji nadomestki za prstne odtise. Zaradi znamenj pa imam nekaj težav. Vedno se moram zavarovati pred soncem, zaščitni faktor kreme je zelo visok, pri vsakda­njih opravilih moram paziti, da si jih ne odrgnem, prav tako moram paziti pri nakupu oblačil. Največ težav imam pri nakupovanju modrčka, ker imam veliko znamenje na hrbtu, naramnica modrčka pa ne sme segati čez njega, saj me žuli in boli.

Paziti moram tudi pri etiketah na majčkah, ki jih zaradi varnosti kar porežem. Moj fant jemlje moje pike kot znak lepote, in me zato kliče pikica. Znamenja so nekoč motila, zdaj pa jih jemljem kot naravni modni dodatek.

– Klavdija Karlovčec iz Petrovč, 22 let

“Začnite imeti radi sebe, šele nato boste svojo ljubezen lahko razdajali drugim.”

Njena posebnost: nima manekenske postave, ima pa notranjo lepoto

Sem majhne rasti, okrogle postave, imam pa lep obraz, poteze in karakter, zaradi katerega sem v življenju včasih zašla v težave, včasih pa sem z njim postala zmagovalka v očeh drugih. Sem energična punca, ki je rada v središču pozornosti in s to energijo sem marsikoga pridobila na svojo stran.

Včasih ko hodim po mestu in si ogledujem mimoidoče, sem jezna in slabe volje – nekateri so videti, kot da bi prišli naravnost z milanske modne brvi, a imajo nadut, odbijajoč izraz na obrazu, ki ne pritegne. Lepota prihaja iz notranjosti, zato verjemite, da ste čudoviti in lepi.

Pa kaj, če imate že starostne gubice, postrani postavljene zobe, preveč kilogramov, krive noge, poraščen obraz ali pa nimate evrčkov za novo spomladansko kolekcijo. Vsak med nami je unikaten, zaradi tega pa boste postali še lepši:

Veliko se smejte in ne glejte, koliko gubic boste zaradi tega dobili.

Bodite ponosni nase in na svoje bližnje, nikomur ne želite slabo in ga ne podcenjujte, ker to zbija samozavest; če smo na dnu, smo tudi manj privlačni.

Ne ozirajte se na govorice ali komentarje o vas; to pomeni, da so vam ljudje nevoščljivi, ker ste veliko boljši od njih.

Pomežiknite simpatiji; naj vas opazi in spozna, kako posebni ste!

– Nuša Ferkulj iz Ivančne Gorice, 19 let

“Napakici sta moji in ju ne dam nikomur. Tudi če komu nista všeč, sta zelo všeč meni – naredita me edin­stveno, posebno. Počutim se kot unikat.”

Njeni dve posebnosti: velike oči in le­potno znamenje na robu ustnice

Po eni strani sem podobna puncam svoje starosti, a se hkrati zelo razlikujem od njih ... Nisem popolna, ampak tolaži me to, da nihče ni popoln. Imam dokaj športno vitko postavo, vendar sem nizke rasti. Nimam se za najlepšo, vendar sem si všeč taka, kot sem.

Zjutraj se rada ovijem v najljubša oblačila, s katerimi poudarim postavo. Vsi vemo, da je človek lahko lep zaradi svoje notranjosti. Fant mi pravi, da imam oči kot dve žarnici, ker so velike, jaz pa jih še poudarim s senčili. Najbolj posebno pa me naredi znamenje, lepotna pika ob robu spodnje ustnice. Ko se na rahlo našminkam, pride do izraza – kdo lahko pomisli, da sem umazana od čokolade. Je pač nekaj, kar nima vsak, imam pa jo jaz.

– Emelita Kaltak iz Kopra, 21 let

“Nihče nima napak, vsi smo popolni, če le znaš tako misliti.”

Njene posebnosti: velik nos, krive in suhe noge, velike prsi, večja zadnjica in neraven trebuh, nizka rast, zobje

Ljudje smo čudna bitja, vedno se primerjamo z drugimi in iščemo, kaj ima nekdo več, boljše, lepše od nas. Najhujše je, če bližnji omalovažujejo naše ‘posebnosti’. Najbolj boli, ko ti lastna mami reče – debela si, shujšaj; velike prsi imaš, skrij jih; velik nos imaš, čudna si …

Ne zavedajo se, da te take besede zaznamujejo do konca življenja. Ko si starejši, se poskušaš tem besedam upreti, vendar je prepozno, besede so bile izgovorjene, prišle so do srca in tam obtičale … do konca! Zaradi tega ne upaš obleči oprijetih majic, nosiš oblačila črne barve, ki navidezno skrijejo postavo, nimaš samozavesti in se bojiš mnenja drugih.

Težko je živeti s tem strahom, težko pa se je tudi sprijazniti, da ima vsak človek svoje posebnosti. Življenje je eno, unikatno, kot je unikat človek sam, zato se je treba vsak dan posebej zbuditi z mislijo, da je nov dan, čas novih začetkov in dogodivščin. Jaz imam posebnosti, zaradi katerih sem slišala precej pikrih. Nosila sem čevlje z debelim podplatom in črne cunje, da bi prikrila višino in postavo.

Koliko prejokanih noči in dni sem pretrpela zaradi svojih napak. Vedno sem se primerjala z drugimi in se spraševala, zakaj se tudi jaz nisem rodila popolna. Najbolj pa so bolele besede stare mame, ki je vedno dajala opazke na račun mojih nepravilnosti.

Nekoč sem se pogledala v ogledalo in videla osebo, ki so jo ustvarili drugi. Takrat sem se odpovedala trpljenju in se nehala ukvarjati s tem, kaj si drugi mislijo o meni. Začela sem graditi svojo osebnost in ljudje so me začeli jemati drugače. Nisem več grdi raček, ampak me imajo ljudje radi, ne zaničujejo me več, ker vidijo mojo notranjost, vidijo tisto, kar poudarim – humor, pamet, razmišljanje, komunikacijo, poštenost. Kljub grdim zobem se smejim od srca in pravijo mi, da imam lep nasmeh …

Verjamem jim, da govorijo resnico. Ko so ljudje opazili, da se požvižgam na njihove besede, so odnehali, in zdaj lahko živim svobodno življenje s svojim velikim nosom, velikimi prsi, neravnim trebuhom …

– Sara Simič iz Radovljice, 22 let

Metka Pravst

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri