Konec leta se ponovno odpirajo vrata Ljubljanske opere

Po dolgoletnem zaprtju in prenavljanju ljubljanske Opere se zdaj končno napoveduje slavnostna otvoritev, ki naj bi bila 10. decembra, sicer neuradno.

20. 11. 2011

Seveda je bilo med obnovo, ki je stala veliko več in tudi trajala dlje od načrtovanega, slišati polno kritik. Predsednik Cankarjevega doma Mitja Rotovnik črn prizidek Opere vidi, kot da bi belo ovčko naskočil črn bik, sočna je bila umetnica Svetlana Makarovič, ki je prizidek opisala kot kretensko skrpucalo.

A ljubljanska Opera ima kljub vsem aktualnim zapletom, številnim težavam in aferam v preteklosti kar bogato zgodovino.

Poslopje današnje obnovljene Opere so kot Deželno gledališče zgradili že leta 1892. No, takrat je pod okriljem Deželnega gledališča začela delovati tudi slovenska Opera. Dobili so stalne dirigente, soliste in zbor. Od leta 1908 jo je spremljal orkester Slovenske filharmonije, istega leta je bila namreč ta ustanovljena, leta 1918 pa so dobili še svoj orkester.

V obdobju med obema vojnama je operno gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar).

Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Profesionalni baletni ansambel je bil v Ljubljani ustanovljen leta 1918 in je od tedaj nenehno prisoten v slovenskem gledališču. Že v prvih letih svojega obstoja je uprizoril nekaj znanih klasičnih baletnih stvaritev, svoj repertoar pa je obogatil tudi z novejšimi slovenskimi deli. Doslej si je ljubljansko občinstvo ogledalo skoraj 200 različnih baletnih predstav iz klasičnega repertoarja in kar lepo število novejših stvaritev slovenskih in tujih koreografov.

Royal Opera House, Covent Garden, London, Velika Britanija

Covent Garden so odprli leta 1732 na istoimenskem trgu v Londonu. Dvakrat so morali stavbo zaradi požarov popolnoma obnoviti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so jo modernizirali, restavrirali in adaptirali. Dvorana je v obliki podkvice in ima štiri nivoje balkonov in lož. Sprejme 2.268 obiskovalcev. V njej nastopajo kraljevi balet, kraljeva opera in kraljevi orkester. Kraljeva operna hiša ima na spletu svoj blog, lahko pa se ji pridružite na Facebooku ali Twitterju ali pa si jo ogledate na Youtubu.

Teatro La Fenice, Benetke, Italija

Znamenito beneško operno hišo so zgradili leta 1792. Poslopje je večkrat uničil požar, vendar so ga vedno obnovili in naredili še mogočnejše. Ime La Fenice (Feniks – mitološki egipčanski ptič, ki ponovno vstane – vzleti iz svojega pepela) je zgradba dobila po prvi obnovi. Opero so zadnjič modernizirali in obnovili na začetku tisočletja. V teatru La Fenice so maja 1958 solisti, zbor in orkester ljubljanske opere izvedli opero Sergeja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže z odmevnim uspehom.

Teatro alla Scala, Milano, Italija

Milansko Scalo so zgradili leta 1778, prejšnja je namreč v požaru zgorela do tal, in sicer na pobudo bogatih Milančanov in s pomočjo takratne vladarice Lombardije Marije Terezije. Neoklasični arhitekt Giuseppe Piermarini je zasnoval stavbo na območju nekdanje cerkve Santa Maria della Scala, po kateri je opera dobila svoje ime. Z 2.800 sedeži je milanska hiša največje evropsko klasično gledališče. Leta 2002 so jo za dve leti zaprli in prenovili. La Scala je danes polno zasedena, saj v njej prirejajo opere, balete, klasične koncerte, recitale in mnogo drugih kulturno-umetniških prireditvev.

Gran teatre del Liceu, Barcelona, Katalonija

Katalonsko operno hišo so odprli leta 1847 na znameniti barcelonski ulici La Rambla. Denar za stavbo so večinoma zbrali z zasebnimi lastniki lož ali sedežev, ki so plačali vnaprej. Leta 1994 je sedišča in oder uničil požar. Po petletni obnovi so ga ponovno oprli leta 1999 in je zelo podoben prejšnji stavbi, vendar povečan ter tehnično moderniziran. Avditorij je narejen v klasičnem italijanskem stilu v obliki podkvice in ima pet nadstropij balkonov. Je eden večjih v Evropi. Do zdaj se je na odru največkrat predstavila Verdijeva Aida – 442-krat.

Teatro Real, Madrid, Španija

Po 32 letih načrtovanja in gradnje so Teatro Real odprli leta 1850, nasproti kraljeve palače v Madridu. Sprejme 1746 obiskovalcev. Leta 1969 so v njej priredili izbor za evrovizijsko popevko. V devetdesetih so jo prenovili in ob odprtju je nastopil slavni Placido Domingo. V operni hiši danes letno odigrajo okoli 17 oper, dva do tri baletne predstave in še mnogo drugih kulturnih prireditev. Hišni orkester je madridski simfonični orkester.

Wiener Staatsoper, Dunaj, Avstrija

Odprtje dunajske operne hiše, ki je zgrajena v neorenesančnev stilu, je bilo leta 1869. Je ena najdejavnejših opernih hiš na svetu, saj letno na njenem odru odigrajo od 50 do 60 oper. Nič ni nenavadnega, če vsak dan v tednu odigrajo drugo opero. V hiši je zaposlenih približno tisoč ljudi. Njen letni proračun je približno 100 milijonov evrov. Polovico denarja priskrbi država. Kapaciteta avditorija je 2.284 obiskovalcev.

The Metropolitan Opera House, New York, ZDA

Metropolitanska opera v New Yorku je največja operna hiša v Severni Ameriki, na njenem odru letno odigrajo 27 različnih baletov. Odprli so jo leta 1883. Med septembrom in majem odigrajo sedem različnih predstav tedensko. V njem delujejo in nastopajo tudi velik simfonični orkester, operni zbor, otroški zbor, baletni ansambel in veliko pevcev. Avditorij sprejme 3.800 obiskovalcev. Preddverje je okrasil Marc Chagall.

Teatro Colón, Buenos Aires, Argentina

Leta 1908 so z Verdijevo Aido odprli najslavnejšo južnoameriško operno hišo. Zgrajena je bila v eklektičnem stilu (mešanica mnogo stilov), kot veliko drugih stavb v tistem času. Avditorij je narejen v italijanskem stilu v obliki podkvice in ima 2.487 sedežev. Akustično gledano je ena izmed petih najboljših dvoran na svetu. Leta 2008 so operno hišo zaradi obnove in restavriranja zaprli za dve leti. Obnova je stala približno sto milijonov dolarjev.

Bolšoj (velik, veličasten) teater, Moskva, Rusija

Bolšoj, enega najslavnejših teatrov na svetu, so postavili na Teatralnaya Ploschad leta 1824. Zgradili so ga v klasičnem stilu ter notranjost okrasili z rdečimi in zlatimi odtenki. Bolšoj opera in Bolšoj balet spadata med najstarejše in najboljše institucije na svetu. Leta 1853 je Bolšoj poškodoval požar, med 2. svetovno vojno pa je bil tarča bombnega napada. Popravili so ga skrbno in temeljito. V teatru je doma The Bolshoi Ballet Academy, ki je vodilna baletna šola v svetu. Bolšoj so po dolgi prenovi svečano odprli 28. oktobra.

Sydney Opera House, Sydney, Avstralija

Vizualno najbolj prepoznavna operna hiša na svetu in najbolj prepoznavna stavba v Sydneyju. Je na vhodu v pristanišče in v bližini Sydney Harbour Bridgea. Zgradili so jo leta 1973 v modernem ekspresionističnem slogu. V hiši je več dvoran. Letno imajo prek 1.500 predstav in 1,2 milijona obiskovalcev.

Napisala Marija Kač za Liso, fotografije: osebni arhiv, arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri