Kako je konoplja (alias Cannabis) prišla na svoj slabi glas

Konoplja spada med najstarejše, najdragocenejše in najbolj vsestranske kulturne rastline človeštva. Najverjetneje se je razvila v srednji Aziji.

24. 9. 2011

Veliko dokazov govori o tem, da so konopljo načrtno gojili že v pradavnini.

Bila je namreč ena prvih rastlin, ki so jih uporabljali zaradi vlaken. Kasneje so seveda ugotovili tudi njene druge možne uporabe (in/ali zlorabe) - menda obstaja okoli 25 tisoč različnih vrst izdelkov iz konoplje - zaradi česar se je hitro razširila, začeli pa so jo seveda gojiti po malodane celem svetu ... vse dokler je ob koncu prve polovice 20. stoletja niso prepovedali.

Pred 12.000 leti je bila cenjena!

V današnjem Tajvanu so tako odkrili 12 tisoč let stare posode, okrašene s trakovi iz konoplje, ki so jo uporabljali tudi za pridobivanje vlaken (oblačila in vrvi), olje so uporabljali za barve in razsvetljavo, seme v prehrani, iz stebel so izdelovali papir in gradbeni material, listje pa uporabljali za prehrano živali in steljo.

Tudi v terapevtske namene in kot drogo so jo uporabljali vsaj od neolitika (4000 pr. n. š.), verjetno že prej. Prvi, ki je opisal njene terapevtske lastnosti, naj bi bil kitajski cesar Šen Nung leta 2737 pr. n. š.

Danes vemo (in znanost ji to priznava), da se psihoaktivna substanca THC, ki se nahaja v smoli na žlezicah, ki verjetno varujejo nedozorela semena na ženskih socvetjih in iz katere lahko stisnemo tako imenovano hašiševo olje, pomaga lajšati marsikatero bolezen – alzheimerjevo bolezen, astmo, glavobole, migrene, AIDS, raka …

... potem pa so jo prepovedali!

Zakaj je konoplja sploh prepovedana in tako zelo sporna?

Prepoved konoplje v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je pravzaprav zarota in medijska manipulacija dveh ameriških podjetij, družbe Hearst Paper Manufactoring Division (papirni velikan, ki je bil lastnik velikih gozdnih območij) in DuPonta, danes drugega največjega kemičnega podjetja na svetu, ki je patentiralo postopek izdelave plastike iz nafte in premoga.

Postopoma so se v boj proti konoplji vključili tudi drugi naftni velikani ter alkoholna in tobačna industrija ter številne večje kemične korporacije, ki so v konoplji videli veliko grožnjo.

Leta 1937 je ameriški kongres konopljo prepovedal v vsega 90 sekundah.

Najuporabnejši pridelek je po novem postal zgolj 'droga' (nekateri so posušene cvetove konoplje ali na cigarete namazano hašiševo olje tudi kadili, se z njimi omamljali in sproščali (namesto alkohola)) in zamenjali so ga s petrokemičnimi nadomestki, ki so v uporabi še danes.

Z medijsko manipulacijo so dosegli vsesplošno prepričanje, da je to droga, ki povzroči največ nasilja.

ZDA so poskrbele, da so po 2. svetovni vojni marihuano prepovedali tako rekoč po vsem svetu. V Veliki Britaniji in večini evropskih držav so jo prepovedali leta 1971 s podpisom konvencije o psihotropnih substancah.

Še to:

William Randolph Hearst, lastnik podjetja papirja, ki je začelo gonjo proti konoplji, je konec tridesetih let prejšnjega stoletja neslavno propadel. Bil pa je tudi navdih za film Orsona Wellsa Državljan Kane (eden najboljših filmov vseh časov), ki govori o propadajočem podjetniku in tudi o moči medijev. Hearst je medijsko gonjo proti konoplji ustvaril prek svojih časopisov.

Nekaj zanimivosti, ki so jih zbrali in uredili v eni zadnjih edicij revije Lisa in ki jih, le najbolj zanimive, povzemamo v nadaljevanju:

Si vedela, da ...

  • Na Kitajskem so bile do leta 1850 vse ladje opremljene z vrvmi in jadri, narejenimi iz konoplje. V 17. stoletju, ko je bilo veliko jadrnic, pa je konoplja v Evropi doživljala celo pravi razcvet. Skoraj vsa jadra, vrvi, mreže, vse do uniform, papirja in kart so bili izdelani iz konoplje zaradi trpežnosti in odpornosti proti vodi in soli.
  • Številne znane osebnosti so gojile konopljo, med njimi tudi dva ameriška predsednika – George Washington in Thomas Jefferson.
  • Sveta pisma in bankovci so bili in so še danes izdelani iz konoplje. Zanimivo: Tudi slovenski tolar – papirnati denar, ki smo ga uporabljali po osamosvojitvi –, je bil narejen iz konoplje.
  • Celo nekateri najslavnejši zgodovinski predmeti so narejeni na konopljini osnovi; ameriška Deklaracija o neodvisnosti je bila pisana na konopljin papir. Mona Liza je naslikana na lesu z barvami, ki so osnovane na konopljinem olju.
  • Ko so leta 1942 Japonci izvedli invazijo na Filipine in tako prekinili dobavo manilske konoplje v ZDA, je vlada ZDA kmetom razdelila 200 ton semena konoplje, da so jo gojili za potrebe vojske. V ta namen je bil posnet tudi slaven film Hemp for Victory, ki ga je posnelo ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Danes to isto ameriško ministrstvo vztraja, da tega filma ni nikoli posnelo.
  • Avtentične kavbojke Levi's so bile izdelane iz konoplje (zaradi njene izjemne obstojnosti).
  • Slovenskemu podjetju, ki se ukvarja s prodajo izdelkov iz industrijske konoplje, je inšpekcija pred časom prepovedala prodajo ledenega čaja, vendar ne zato, ker bi s konopljo aromatiziran čaj vseboval prepovedane substance, ampak zaradi embalaže, na kateri je bil narisan konopljin list.

Še nekaj eko iskric o konoplji:

  • Papir, narejen iz konoplje, je veliko bolj kakovosten kot tisti, narejen iz lesa. Poleg tega iz konoplje na isti površini pridobimo kar štirikrat več papirja.
  • Za vzgajanje konoplje – v nasprotju z vzgajanjem bombaža – ne potrebujemo nobenih pesticidov.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri