Kako izkoristiti študentsko življenje?

Pravijo, da naj bi bila študentska leta oh in sploh super, zlasti če izkoristiš vse, kar ti ponujajo.

24. 9. 2009

Ko končuješ faks, je prva stvar, ki se vprašaš, (takoj za vprašanjem, ali bom dobila službo) ali sem študentska leta dovolj izkoristila?. Pa poglejmo: nisem dovolj žurala, premalo sem potovala, zamudila sem preveč predavanj … Kaj vse pripomore k temu, da so študentska leta zares najlepša v življenju? Postavi si nekaj preprostih vprašanj in ugotovi, ali si prava študentka.

Vprašanje št. 1

Ali sem iz predavanj posrkala kar se da veliko znanja?

Ne. Obiskovanje predavanj je pravi dolgčas. Raje sedim na kavici v bližini faksa. Bom že dobila zapiske od pridnih sošolk.

Ja. Vsak semester se najde vsaj eno zanimivo predavanje, ki ga redno obiskujem. Tudi po izpitu se spomnim vsaj približno, kaj smo se učili. Drugim predmetom posvečam manj pozornosti, a vseeno izpolnim obvezno prisotnost.

Predavanja – zanimiva zadeva, saj boš čez nekaj let plačevala za obiskovanje izpopolnjevalnih seminarjev itd. Na fakulteti pa jih imaš praktično zastonj.

Zato izkoristi to enkratno priložnost. Potrudi se in upoštevaj naslednje napotke:

  • vedno imej s seboj zvezek in kemični svinčnik ter si delaj svoje zapiske na predavanjih, kjer je to smiselno
  • v predavalnici se usedi bolj spredaj, tako boš lažje ostala zbrana
  • dobro poslušaj predavatelja
  • naj ti ne bo nerodno postaviti vprašanj, ko česa ne razumeš
  • pri učenju si pomagaj z barvnimi flomastri in listki
  • sproti opravi obveznosti, ki ti jih naloži profesor
  • v koledarček si napiši izpitne roke

Vprašanje št. 2

Ali sem našla dobre prijatelje?

Ne. Vsi moji sošolci so čudni, zato niti ne poskušam najti med njimi prijatelja. Pa saj imam tako in tako dovolj starih prijateljev.

Ja. Z večino sošolcev se dobro razumem. Spoznala sem tudi nekaj takih, s katerimi hodimo skupaj ven.

Prijatelji – eni pridejo, spet drugi tudi odidejo, zato ni nič narobe s tem, če svoji stari zasedbi dodaš še nekaj novih.

To se seveda zgodi spontano, ne sili ljudi v prijateljstvo. Prijateljica boš predvsem s tistimi, s katerimi imate podobne inte­rese in so vam všeč podobne stvari. In kako prepoznaš dobrega prijatelja?

Vprašanje št. 3

Ali sem poskušala najti službo na področju, ki ga študiram?

Ne. Res ne vem, zakaj bi delala, ko pa moram že študirati. Naj me zdaj preživljajo starši. Ko bom diplomirala, bom našla super službo.

Ja. Ker vem, da so poleg izobrazbe še kako pomembne tudi izkušnje, se jih trudim čim več pridobiti. Delam prek študentskega servisa, pošiljam pa tudi prošnje v podjetja, ki delujejo na področju, ki ga študiram.

Služba – zelo redko pride sama od sebe. Še manjkrat se zgodi, da pride takrat, ko si jo želiš – po diplomi. Zato moraš že med študijem poskrbeti, da boš naredila kar največ, da si službo priskrbiš, preden diplomiraš. Te zanima, kako to storiš?

Vprašanje št. 4

Ali sem se osamosvojila od staršev?

Ne. Ker še študiram, res ne vem, zakaj bi šla živet na svoje. Dobivam žepnino, zato mi ni treba. Raje brezskrbno žuram, medtem pa mi mama pospravlja sobo in opere oblačila.

Ja. Res, da si nikakor ne morem privoščiti, da bi živela v najemniškem stanovanju, se pa vseeno zelo trudim. Z denarjem, ki ga prislužim, si plačam morje, kupila sem si avto in včasih tudi doma kaj prispevam. Staršem nočem biti v breme.

Osamosvojitev – smešna beseda, ki ima lahko več pomenov. Ne pomeni nujno to, da se preseliš stran od mame in očeta, saj si tega verjetno ne moreš omogočiti. Lahko pa drugače poskrbiš, da boste imeli ti in tvoja starša občutek, da si že odrasla.

Vprašanje št. 5

Ali sem se udeležila dovolj študentskih žurov?

Ne. Zakaj bi hodila na študentske zabave, če grem lahko namesto tega žurat nad mesto. Raje bi preživela petkov večer doma in prebrala celo knjigo za ekonomijo, kot da me kdo vidi na žuru matematikov.

Ja. Ni boljšega od študentske zabave. Tam se zberemo taki, ki imamo podobne interese, in znamo prav pošteno ponočevati. Zdi se, da smo tam vsi bolj sproščeni kot pa v kakšnem nočnem klubu.

Študentski žuri – najboljši način zabave v študentskih letih.

Vprašanje št. 6

Ali sem študirala v tujini?

Ne. Všeč mi je doma in ne predstavljam si, da bi zapustila družino in prijatelje. V tujini ni nič takega, česar ne morem dobiti v Sloveniji.

Ja. Rada imam nove stvari, ljudi in komaj čakam, da se naučim novega jezika. Vem, da bom pogrešala dom in prijatelje, vendar jih bom še toliko bolj vesela, ko pridem nazaj. To je super izkušnja in dobra refe­renca za prihodnost.

Študij v tujini – izredno popularen med študenti. Na nekaterih fakultetah je to super način, da z lahkoto narediš težke izpite. Spet druge fakultete na primer ne omogočajo absolventskega študija v tujini. Najprej se moraš pozanimati, kaj nudi tvoja fakulteta v povezavi s programom Socrates Erasmus, ki omogoča opravljanje določenih študijskih obveznosti na nekaterih univerzah članic EU. Priporočamo ti, da si ogledaš objave na spletni strani svoje fakultete, nato pa šele pokličeš v mednarodno pisarno.

Če ti na seznamu univerz nobena ne ustreza, začni iskati zunaj svoje fakultete. Oglej si na primer spletno stran Portal Znanja, kjer si lahko ogledaš ponudbo po državah.

Vprašanje št. 7

Ali sem dovolj potovala?

Ne. Ob študiju nisem nikoli našla časa, kaj šele denarja, da bi si lahko privoščila iti na potovanje.

Ja. Na začetku študija sem si obljubila, da bom vsako leto odšla na eno potovanje, ni važno, ali na kratko ali dolgo. In res sem vsako leto prihranila denar in odpotovala.

Potovanje – potrebna je velika količina pridnosti pri varčevanju denarja in dober načrt. Če želiš spoznati navade in življenje drugih ljudi ali pa samo plavati na prelepih plažah, je to prvovrsten pobeg iz realnosti.

Vprašanje št. 8

Ali sem dovolj izkoristila študentski status?

Ne. Nikoli se nisem pozanimala o privilegijih, ki jih imamo študenti. Vem samo, da bi lahko, če bi želela, kupovala študentske bone, pa sem prepričana, da gre le za nezdravo hrano.

Ja. Seveda sem ga. Kamorkoli sem želela iti ali karkoli sem želela početi, sem se vnaprej pozanimala, kakšne ugodnosti lahko koristim. Le zakaj bi plačevala več?

Študentski status – vreden, da se ga kar se da izkoristi. Ponuja veliko ugodnosti, o katerih se je še kako pametno pozanimati. Preprosto pri vsakem nakupu vprašaj, ali imajo študenti popust.

Fakultetni bonton

Na faksu se dogajajo tudi stvari, ki prav zagotovo ne bi sodile v Preg­love Počesane muhe (priročnik o lepem vedenju). Stvari, ki strašansko zmotijo profesorje in tudi študente na predavanjih:

  • Zamujanje (prav nič lepa čednost, ki ti ne bo koristila nikjer).
  • Klepetanje (nespoštljivo je do profesorja in moti vse, ki želijo poslušati;
  • pojdi raje na kavo in se tam zmeni).
  • Telefoniranje (beri: klepetanje – če je pomembno, napiši sporočilo).
  • Prehranjevanje (v mislih imamo glasno odpiranje vrečk s čipsom in mečkanje teh vrečk po tem, ko so prazne).
  • Zvonjenje telefona med izpitom (to zlasti moti tvoje ‘sopisalce’ – ravnokar si prekinila njihov miselni tok).
  • ‘Plonkanje’ (najbolj prizadene tistega, od katerega si prepisovala, saj ga profesor kaznuje enako kot tebe).

Dober prijatelj …

… je dostopen

… zna dobro poslušati

… je vreden zaupanja

… te ne opravlja za tvojim hrbtom

… je pripravljen pomagati

… ti lahko po resnici pove, kaj si misli

… je lojalen

… pazi nate

… ti zna svetovati

… zna deliti s tabo

Prav tako …

… ti posodi zapiske

… te podpiše na list prisotnosti, ko te ni

… ti razloži snov, ko je ti ne razumeš …

Odloči se, kaj sploh želiš delati

  • Naredi seznam podjetij, v katerih obstajajo delovna mesta za to, kar želiš delati.
  • Sestavi življenjepis (evropsko dogovorjeno obliko najdeš na http://europass.cedefop.europa.eu), primeren podjetju in delovnemu mestu.
  • Preglej ponudbo vseh študentskih servisov.
  • Prošnje z življenjepisom pošlji na podjetja, ki imajo razpis za prosto delovno mesto, in tudi na tista, ki ga nimajo (poskusiti nikoli ni greh!).
  • Tudi drugače išči priložnosti (če te na primer zanima oglaševanje, hodi na oglaševalske festivale in se udeležuj natečajev).

Se sprašuješ, kako?

  • Poišči si službo in sama služi žepnino.
  • Doma pomagaj pri pospravljanju in kuhanju.
  • Prispevaj za stroške ali pa vsaj občasno opravi nakup hrane.
  • Prihrani za avtomobil in si nato sama plačuj bencin.
  • Tudi denar za morje in potovanja naj gre iz tvoje denarnice.
  • Za hišnega ljubljenčka, ki si si ga omislila, skrbi sama.
  • Mamo in očeta vsake toliko časa pelji na kavo, da jima izkažeš ljubezen.

Naj govorijo zase:

  • Študentska arena
Na Gospodarskem razstavišču bo od 13. do 15. oktobra potekala izobraževalna prireditev. Nas pa bolj zanima zabava za desetletnico Arene, ki bo v centru Bachus zadnji dan. Vstop z letakom, ki ga dobiš na Gospodarskem razstavišču.

  • Študentski žuri kar tako
Vsaka smer in vsak program na fakulteti redno organizira žure. Zato spremljaj letake po faksu in spletno stran fakultete. Vstopnina je majhna, po navadi je vključen tudi‘welcome drink’.

  • Brucovanja
Poleg manjših brucovanj, o katerih boš velikokrat slišala in brala na faksu, se udeleži tudi vseslovenskega brucovanja na Gospodarskem razstavišču. Gre za velik koncert z znanimi slovens­kimi glasbeniki.

  • Žuri po študentskih domovih
To so zabave, o katerih izveš na najrazličnejše načine. Lahko najdeš vabilo na spletu, lahko ti zanj pove prijateljica.

  • Škisova tržnica
Vsako pomlad si študenti vzamemo en dan odmora in gremo ležat na travo, pit in jest, se igrat s frizbiji ter poslušat raz­lične koncerte. Res ne vemo, kaj bi bilo lahko bolj prijetnega in sproščajočega.

  • Majske igre
Prireditev, ki je kot nalašč, da se malo zmigaš. Prijavnina za športna tekmovanja je precej nizka, zato se ne obotavljaj in najdi svoj šport. Aktivni del seveda spremlja tudi zabavno-žurerski del – najboljši sta otvoritvena in sklepna prireditev s koncertom na prostem.

  • Študentsko pustovanje
Letošnje se je dogajalo v Rožni dolini in je bilo že deveto po vrsti. Naslednjega pusta se našemi tudi ti in pridi na zabavo v obliki koncerta. V predprodaji so vstopnice cenejše.

Nekaj bonusov si preberi spodaj:

  • Študentska prehrana na bone. Tudi tvoj lačni želodček bo našel kaj po svojem okusu.
  • Študentsko delo, ki omogoča, da več prisluženega denarja ostane tebi, kot bi sicer.
  • Študentski popusti (cenejša kinovstopnica, ugodnejši obisk pri frizerju itd.).
  • Poceni športne aktivnosti.
  • Ugodnosti pri vstopninah v muzeje itd. z uporabo študentske izkaznice.
  • Ugodni izobraževalni tečaji, ki jih ponuja ŠOU (na primer učiteljica smučanja).
  • Organizirani študentski izleti in potovanja.
  • Bivanje v študentskih domovih.
  • Posebne ugodnosti dobijo tudi študentske družine (študenti, ki imajo v času študija otroke).
Predlagamo ti, da pri vsakem nakupu in vstopninah vprašaš, ali obstaja popust za študente. Verjetno boš presenečena, kje vse boš dobila popust.

Naredi varčevalni načrt

  • Vse kovance, ki jih dobiš, spravi v velikega prašička in pusti, da se kopičijo.
  • Denar, ki ga dobiš za rojstni dan in novo leto, daj v kuverto z imenom kraja, v katerega želiš iti.
  • Če imaš mesečni prihodek, razmisli, koliko lahko daš na stran, da boš prišla čez mesec.
  • Izogibaj se velikim finančnim izdatkom.
  • Še bolj pazi pri manjših odlivih z računa – kavica večkrat na dan, cigarete, uhani (saj sama najbolje veš!).
Izdelaj tudi potovalni načrt ali kupi kakšen turistični vodnik, vsekakor pa ti priporočamo, da vnaprej rezerviraš letalske karte. Če v vsem tem nisi vešča, ti predlagamo, da greš na STA na Trg Ajdovščina 1 v Ljubljani, kjer ti bodo z veseljem pomagali.

Teja Barborič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri