Iz starih arhivov: Josephine Baker

Josephine Baker – plesalka, pevka, igralka, vohunka in borka za človekove pravice.

10. 6. 2012

Rodila se je 3. junija 1906 kot Freda Josephine McDonald v St. Louisu, Misuri (ZDA).

Odraščala je v veliki revščini. Pri osmih letih je začela delati kot hišna pomočnica, šolo je zapustila pri 12 letih ter se zaposlila kot natakarica. Za dodaten zaslužek je plesala na ulici, kar je pritegnilo veliko pozornosti. Pri 15 letih je odšla v New York in kmalu zablestela. Leta 1925 je s skupino črnskih plesalcev gostovala v Franciji, kjer je s svojim erotičnim plesom nemudoma postala zvezda.

Preselila se je v Francijo in je poleg plesanja še pela in nastopala v filmih. Med drugo svetovno vojno se je pridružila francoskemu odporniškemu gibanju, za kar so jo po vojni odlikovali. Po vojni se je vključila v gibanja za človekove pravice, svoj protest pa je pokazala na poseben način, saj je posvojila 12 sirot različnih narodnosti.

Nastopala je do svoje smrti (12. aprila 1975 - možganska kap), saj je umrla štiri dni po svojem koncertu ob 50. obletnici ustvarjanja, katerega so si ogledali tudi Sophia Loren, Mick Jagger, Shirley Bassey, Diana Ross in Liza Minnelli.

Sprevod z državniškimi častmi Republike Francije je bil v Parizu, njeno truplo pa so prepeljali v Monte Carlo, kjer je pokopana.

Zanimivosti o Josephine Baker:

  • Njeni vzdevki so bili: Bronasta Venera, Črni biser in Kreolska boginja.
  • Poročila in ločila se je štirikrat. Prvič se je poročila pri 14 letih. Bila je tudi biseksualka, saj naj bi imela več afer z ženskami, med drugim tudi z mehiško slikarko Frido Kahlo.
  • Na povabilo kubanskega voditelja Fidela Castra (leta 1966) je nastopila v Havani in požela velikanski uspeh. Nastopila je tudi v Jugoslaviji (leta 1968), in sicer v Beogradu ter Skopju.
  • Ernest Hemingway jo je oklical za najbolj senzacionalno žensko, kar jih je kdaj videl.
  • Njeni dobri prijateljici sta bila 'pariški slavček' Edith Piaf ter monaška princesa Grace Kelly. Svobodomiselno je tudi izražala vplive drugih kultur, poleg vzhodnjaške še brazilsko.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri