Iz starih arhivov: Cesarica Dovager Ciši

Cesarica Dovager Ciši - poslednja kitajska cesarica.

2. 12. 2012

Točnih podatkov, kje se je Ciši rodila, ni, vendar zgodovinarji predvidevajo, da se je rodila v Pekingu 29. novembra 1835. Leta 1951 se je pri 16 letih kot ena izmed 60 kandidatk udeležila 'izbora' spremljevalk – soprog cesarja Šianfenga.

Izbrana je bila med nekaj srečnic, ki so odšle v Prepovedano mesto.

Ciši je leta 1954 postala konkubina ter tri leta pozneje cesarju rodila edinega preživelega sina Dzajčuna. Postala je druga ženska imperija, takoj za cesarico Ci'an. Po smrti cesarja se je leta 1961 s prevaro in dvorskim pučem povzpela na prestol, njen šestletni sin pa je postal prestolonaslednik.

Po smrti 18-letnega sina je za prestolonaslednika določila svojega nečaka. Med njeno vladavino je bila Kitajska poražena v vojni z Japonsko (1894–1895), izgubila je suverenost nad Korejo ter bila prisiljena na vrsto ponižujočih pogodb, ki so izzvali kratkotrajno Boksarsko vstajo.

Ciši je bila konservativna in se je do zadnjega trenutka upirala reformatorjem, ki so hoteli modernizirati Kitajsko in se upreti zahodnemu pritisku. Ciši, ki je bila močna in karizmatična osebnost, je vladala 47 let, do svoje smrti pri 73 letih. Štiri leta po njeni smrti (15. november 1908) je Kitajska postala republika in velja za zadnjega cesarja Kitajske.

Zanimivosti iz življenja cesarice Dovager Ciši:

  • Prepovedano mesto v Pekingu (še eno 'prepovedano' obstaja v Šanghaju) iz časov dinastije Ming je največji kompleks palač na svetu, ki se razprostira na 720.000 kvadratnih metrih površine, sestavlja pa ga 980 še stoječih zgradb. Zgrajeno je bilo med letoma 1407 in 1420.
  • Cesarica Ciši je bila velika ljubiteljica kitajske opere. V palači je imela svoj paviljon za predstave.
  • Zastrupila je prvo damo Kitajske, Ci'an, da je lahko prišla do moči in pozicije.
  • Konkubina je običajno mišljena ženska v zakonskem razmerju z moškim, ki je ne more poročiti, običajno zaradi socialnega statusa ali pa zato, ker je že poročen. Veliko azijskih, evropejskih in bližnjevzhodnih oblastnikov je bilo poročenih in imelo konkubine.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri