Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Oriana Fallaci

Oriana Fallaci je bila znana italijanska novinarka, pisateljica in politična aktivistka.

26. 6. 2011

Oriana se je rodila 29 junija 1929 v Firencah.

Izhajala je iz stare in premožne meščanske družine, deloma kalvinističnega izvora. Med 2. svetovno vojno se je pri 14 letih pridružila italijanskim partizanom.

Takoj po vojni je kot dopisnica in posebna poročevalka sodelovala s tednikom L'Europeo. Leta 1956 je izdala svojo prvo knjigo: kritični potopis po ZDA. V šestdesetih letih je začela kariero vojne dopisnice iz Vietnama ter indijsko-pakistanske šestdnevne vojne. Leta 1968 so jo med poročanjem o spopadih med policijo in demonstranti v Ciudadu de Mexicu hudo ranili.

Leta 1969 je izdala svojo prvo uspešnico: Niente e così sia (Nič in tako bodi), v kateri opisuje svoje videnje vietnamske vojne. Pozneje je zaslovela po svojih intervjujih z znanimi osebnostmi, v katerih nikakor ni hotela prevzeti vloge pasivnega posrednika njihovih mnenj. V sedemdesetih je spoznala Alexandrosa Panagoulisa, grškega emigranta, pesnika in političnega aktivista proti režimu polkovnikov.

Štiri leta pozneje je Panagoulis umrl v atentatu (verjetno ga je naročila grška vojaška tajna služba). Oriana mu je posvetila knjigo Un uomo.

Leta 1975 je izdala knjigo Pismo nikoli rojenemu otroku, ki je postala njena največja uspešnica in po oceni kritikov njena najboljše esejistično delo.

V osemdesetih letih je napisala Insciallah, poročilo o vojni v Libanonu, s katero si je prislužila sovraštvo vseh vpletenih strani. Ponovno je izzvala bes vpletenih leta 2001, ko se je oglasila s pismom proti islamskem nasilju.

Zadnjih deset let življenja se je spopadala z rakom na dojki.

Umrla je 15. septembra 2006 v rodnih Firencah, kjer je tudi pokopana v družinskem krogu.

Oriana Fallaci je zapisala:

  • Vedno sem ljubila življenje. Kdor ljubi življenje, se nikoli ne zna prilagajati, podrejati, potrpeti.
  • Svoboda je prej dolžnost kot pravica.
  • Pogum je sestavljen iz strahu.
  • Skoraj nič ne uniči človeškega dostojanstva tako kot vojna, še zlasti krivična vojna.
  • Kdor ljubi življenje, stoji vedno s puško pri oknu, da ga brani.

Njeni intervjuvanci: Jaser Arafat, Mohammed Reza Pahlavi, Henry Kissinger, Indira Gandhi, Golda Meir, Zulfikar Ali Bhutto, Willy Brandt, ajatolah Ruholah Homeini, Idi Amin, Haile Selassie, Federico Fellini, Lech Walesa, Sean Connery, Deng Šjaoping, Sammy Davis Jr. …

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri