Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Mati Tereza – Agnes Gonxa Bojaxhio

Današnji človek je lačen ljubezni, razumevajoče ljubezni, ki je edini odgovor na osamljenost in revščino.

25. 8. 2011

Zato moramo v dežele, kot so Anglija, Amerika in Avstralija, kjer je tako dobro, da lakote po kruhu sploh ni. Vendar pa tam ljudje trpijo zaradi strašne osamljenosti, strahovitega obupa, globokega sovraštva, občutka nezaželenosti, brez pomoči in brez upanja. Pozabili so na smeh, pozabili so lepoto človeškega dotika. Nič več ne vedo, kaj je človeška ljubezen.

Morda bi se človek Zahoda morali ozreti po zgledih, ki nam jih vendarle tudi ponuja zgodovina, npr. Še veš, Mati Tereza?

Mati Tereza – Agnes Gonxa Bojaxhio

Prva misijonarka usmiljenja

27. avgust 1910–5. september 1997

Mati Tereza se je rodila v Skopju v takratnem Otomanskem cesarstvu (Makedonija) albanskim staršem. Pozneje v mladostniški dobi se je priključila irskemu redu nun Loreto.

Leta 1929 se je kot članica ženske kongregacije odpravila v Indijo, v mesto Darjeeling za učiteljico. Dve leti pozneje je odšla v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala zemljepis. V Kalkuti je na ulicah srečala na tisoče brezdomcev, revežev in otrok, ki so životarili in umirali na cesti. Mlado redovnico je revščina Indijcev zelo pretresla. Leta 1946 je izstopila iz svojega reda in se posvetila izključno negi najbolj zapostavljenih in zavrženih oseb v Kalkuti.

Leta 1950 je formalno ustanovila nov red Misijonark ljubezni. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer jim je pomagala lajšati trpljenje in bolečine. Danes red Misijonark ljubezni šteje več kot štiri tisoč članic, ki delujejo v 120 deželah in oskrbujejo približno 600 domov. Po srčnem napadu leta 1983 je imela stalne težave z zdravjem. Umrla je leta 1997 v Kalkuti, pokopana je bila z najvišjimi državniškimi častmi.

Zanimivosti:

Ustanova Misijonark usmiljenja obsega 275 pravil in poleg običajnih treh še četrto zaobljubo, ki jo sestre imenujejo 'naš način'. Gre za prostovoljno in srčno darovanje samega sebe najrevnejšim med revnimi.

Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1980 je obiskala tudi Ljubljano.

Leta 1996 je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton podpisal poseben odlok, s katerim je materi Terezi podelil častno ameriško državljanstvo, ki ga je do takrat dobilo samo pet tujcev.

Leta 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.

Čeprav je še danes po svetu znana in priljubljena, ima tudi nasprotnike. Imela je fanatična stališča do splava, kontracepcije in ločitev. Christopher Hitchens je ob postopku njene beatifikacije v Vatikanu igral vlogo hudičevega odvetnika in o materi Terezi tudi napisal knjigo z naslovom The Missionary Position: Mother Teresa in Theory and Practice.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri