Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Ita Rina

Slovenska filmska igralka ...

9. 7. 2011

V Divači v Škrateljnovi hiši, nekdanji furmanski gostilni, se je 7. julija 1907 Ita Rina rodila kot Ida Kravanja. Oče Jožef je bil doma iz Bovca, mati Marija pa iz Loga pod Mangartom. Leto pozneje je Ida dobila sestrico Danico. Družina se je ob izbruhu prve svetovne vojne preselila v Ljubljano, kjer je oče umrl, mati pa se je preživljala z oddajanjem sob. Ida je zrasla v pravo lepotico.

Devetnajstletna se je prijavila na lepotno tekmovanje v Zagrebu, kjer jo je opazil nemški filmski producent. Povabil jo je na snemanje v Berlin, kamor je Ida zaradi materinega nasprotovanja pobegnila.

V Nemčiji se je začela Itina bleščeča filmska kariera, ki je zasijala po uspešnih filmih Erotikon in Obešenjakova Tončka. Leta 1931 se je poročila s Srbom Miodragom Đorđevićem. Odločila se je, da prekine svojo igralsko pot in se posveti družinskemu življenju (tudi zaradi nasprotovanja moža, saj je že imela na mizi ponudbo iz Hollywooda). Leta 1939 sta se z možem (tudi zaradi nacističnih groženj) preselila v Beograd. Rodila je dva otroka, sina (leta 1940) in leto pozneje še hčerko. Po vojni ni bila preveč priljubljena pri takratni oblasti, zato tudi ni dobila ponudb za igranje v filmih, čeprav si je to želela. Le leta 1960 ji je Veljko Bulajič ponudil vlogo matere v filmu Vojna (Rat). Zadnja leta je preživela v Budvi, kjer je leta 10. maja 1979 zaradi napada astme umrla.

Zanimivosti:

  • V Divači so ji v Škrateljnovi hiši uredili spominsko hišo z muzejsko predstavitvijo.
  • Na njenem nagrobniku piše Ita Đorđević – Ita Rina. Zaradi poroke in sprejetja pravoslavne vere se je preimenovala v Tamaro Đorđević. Vsi, vključno z možem, pa so jo še naprej klicali Ita.
  • Botra – menda je bila židovskega porekla – ji je pri birmi 'dodelila' ime Italina. Ko je menedžer v Nemčiji iskal primerno ime za mlado igralko (Ida Kravanja se mu nikakor ni zdelo dovolj filmsko), je ta naziv razpolovil in iz 'line' naredil Rino.
  • Ita je bila zelo razgledana ženska, znala je pet jezikov: slovensko, srbsko, nemško, češko in francosko. Občasno je pisala pesmi in slikala.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri