Gospod policist, so to prave lisice?

Bralke smo prosili, naj nam opišejo svoje izkušnje z uniformami. V upanju, da direktor Policije ne bere Cosma, objavljamo nekaj najboljših zgodb.

29. 3. 2007

Zaradi starih časov

“Pred leti sem imela kratko, a zelo strastno avanturo z načelnikom neke policijske postaje. Kdo bi si mislil, da je to lahko koristno. Kadar koli me je v njegovem rajonu ustavila policijska patrulja, sem vedno zahtevala, naj ga takoj pokličejo. Pisano so me pogledali, a vseeno storili, kar sem, hm, zahtevala. ‘Zaradi prehitre vožnje smo ustavili gospodično XY, ki je hotela, da vas pokličemo. Ni po predpisih, a ... Aha, v redu ... Razumemo. Kakor rečete.’

Seveda je glas na drugi strani žice velel, naj zatisnejo eno oko in me spustijo, a pri sebi sem vedno pomislila, da bi, če bi me še hotel videti, najbrž rekel: ‘Takoj jo aretirajte zaradi izsiljevanja uradne osebe, naložite v marico in pripeljite na policijsko postajo, da jo bom osebno zaslišal.’”

– Pika

Pregorela žarnica

“S prijateljico sva se vozili v avtu, kar precej divjali, in to s pregorelo žarnico. Ustavila sta naju dva policista, eden mlajši in eden malo starejši. Prijateljici sta hotela napisati kazen za prehitro vožnjo, a ju je v petih minutah uspela zmesti in vso njuno pozornost preu­smerila na pregorelo žarnico. Lepo ju je prosila, da bi ji jo zamenjala, ker tega sama ne zna. Napotila sta jo na bencinsko črpalko, ona pa se ni dala. Vztrajala je, da bosta onadva to storila veliko bolje.

Na koncu je dosegla svoje, a stvar je taka: moji prijateljici vsi moški jedo z roke. Ni lepa, ne oblači se dobro, nima velikih prsi, zato pa veliko rit, a očitno je na njej nekaj, čemur se ne more upreti noben moški. Hja, policisti pa so tudi samo moški, ne?”

- Londončanka

Ustno opozorilo

“Kjer je omejitev 50 km na uro, sem se nekoč peljala 80, ko mi je pred očmi pomahala lizika. Ker sem imela na sebi mini krilo, sem nalašč stopila iz avta. Mladi policist me je lepo pogledal in rekel: ‘Bova danes naredila izjemo. Varno vožnjo še naprej.’ Če bi imela oblečeno trenirko, bi plačala 300 evrov kazni, tako pa sem jo odnesla s (prijaznim) ustnim opozorilom. Kdo jih ne bi imel rad, naših policistov!”

– Barbi

Novoletno darilo

“Če me policija še kdaj ustavi zaradi prekrška, bom, obljubim, vse lepo plačala. Zakaj? Bilo je lansko novo leto. S prijatelji smo ga žurali na Bledu, spali pa na vikendu v Bohinjski Beli. Ob pol sedmih zjutraj je bil kolega, ki naj bi vozil, čista koma. Zelo samozavestno sem se odločila, da ga peljem spat. Imela sem 17 let, avto sem znala voziti, ker me je naučil oče. Med Bledom in Bohinjem sta mi dva policista pomahala z rdečo svetilko. Ustavila sem, odprla okno in jima vse povedala: da sem mladoletna, da nimam izpita in da nimam pojma, kje je prometna. Odločila sta se, da bo najbolje, da parkiram, nato pa sta naju s prijateljem peljala v Bohinjsko Belo ter voščila za novo leto.”

– Nuška

Kot v fimu

“Moja izkušnja ni bila ravno v prometu, je pa vseeno povezana z uniformiranim policistom. Nekega večera sem peljala psa na sprehod. Kot že mnogokrat prej sem šla mimo veleposlaništva, ki ga je varoval policist. Mojega psa je kot mladička nekdo zbrcal in od takrat naprej je alergičen na noge. Ravno ko sem prečkala cesto, je policist zdolgočaseno brcal plastenko na tleh. Pes je to seveda v trenutku opazil, se mi iztrgal in se zagnal v njegove noge. Histerična sem planila za njim, a bilo je prepozno. Do takrat, ko sem ga uspela umiriti, so bile policistove hlače že razcefrane, čevelj uničen. Napol v joku sem se hitela opravičevati. Bala sem se, da me bo prijavil in bom morala k sodniku s kako hudo obtožbo za napad na uradno osebo, psa pa bo treba uspavati, ker je nevaren za okolico.

Takrat sva se s policistom pogledala v oči. Nasmehnil se mi je in rekel, da se mu lahko odkupim s kavico. Bila je ljubezen na prvi pogled. Drugi dan sva se dobila in nato še dan za tem in od takrat sva noro zaljubljena. Od tega je že devet let. Prihodnje leto, na okroglo obletnico, se bova poročila.”

– Noor

Prvega ne pozabiš nikoli

“Mene še niso ustavili možje v modrem, a sem pogosto razmišljala, kaj bi storila, če bi me. Domišljam si, da bi ga lepo pogledala, se mu skušala prikupiti s prijetnim nasmeškom in mu rekla, naj se me za prvič usmili, da bi potrdil rek, da prvega ne pozabiš nikoli. Prepričana sem, da bi me izpustil. Bi me?”

– Strastna

Alja Maček

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri