Facebook kot barometer priljubljenosti

Medtem ko študije kažejo, da širša socialna mreža (a la Facebook) povečuje vtis dejanske priljubljenosti njenih lastnikov, pa nakazujejo tudi, da to velja le do določene mere.

2. 11. 2010

V študiji, s katero so merili dejansko socialno priljubljenost (torej, kako radi bi bili ljudje zares naši prijatelji – virtualno v dejanskem življenju), so v primeru uporabnikov Facebooka ugotovili naslednji princip rasti popularnosti:

  • več kontaktov pomeni večjo priljubljenost: uporabniki s 300 facebook kontakti naj bi bili torej bolj popularni kot tisti s 100 FB kontakti.

Po drugi strani pa se je izkazalo, da preveč dobrega prej škodi kot koristi:

  • v primeru zares velikih socialnih mrež (torej tistih, ki (verjetno komajda) vzdržujejo 500, 700 ali celo 900 kontaktov), pa dejanska popularnost pada v obratnem sorazmerju s številčnostjo članstva.

Avtorji študije so si fenomen razložili takole:

“Posamezniki s preveč prijatelji se zdijo pretirano fokusirani v virtualno prijateljevanje, kar večina ljudi povezuje z znaki obupa (in nič več priljubljenostjo). To, da porabijo veliko časa za svojimi računalniki in socialne stike vzdržujejo pretežno v virtualnem okolju, daje slutiti, da se očitno počutijo bolj udobno in varno v ‘umetnem’ kot ‘naravnem’ okolju socialne interakcije.”

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri