Dragi dedek Mraz, želim si eno blatno lužo.

Navada je, da se otroke v decembrskem času obdaruje. S tem jim želimo izkazati pozornost in ljubezen. Tudi darila naj bi zato razveseljevala in osrečevala.

Dragi dedek Mraz, želim si eno blatno lužo. (foto: shutterstock) shutterstock
5. 12. 2012

Kaj otroci radi počnejo, kaj jih osrečuje in zabava?

Če bi jih vprašali, bi najbrž vsi odgovorili v en glas: igra!

Psihologi imajo mnogo potrditev, da je igra pomembna za razvoj otrok, saj omogoča razvijanje socialnih, kognitivnih, emocionalnih, motoričnih, verbalnih spretnosti.

Čas otrok, namenjen otroški igri, še posebno v urbanih sredinah, je trenutno izjemno organiziran, saj poteka ali v okviru institucij kot sta vrtec in šola, v popoldanskem času pa velikokrat v okviru prostočasnih dejavnosti, ki se raztezajo vse od učenja tujih jezikov do športa in glasbene šole.

In kako bi se otroci radi igrali, če bi imeli priložnost?

Glede na študijo Kanadskega centra za aktivno življenje , ki je ena redkih raziskav, kjer so imeli glavno besedo otroci, ti razumejo igro kot aktivnost, ob kateri se v prvi vrsti zabavajo.

Ko so jih vprašali, kdaj se najbolj zabavajo, so odgovorili, da takrat:

  • ko so zunaj, na prostem;
  • pri aktivnih igrah, ki temeljijo na gibanju;
  • kadar se igrajo s prijatelji in
  • kadar lahko po svoje uredijo prostor za igro.

Ko njihove želje prevedemo v jezik odraslih, bi lahko rekli, da:

Si današnji otroci želijo več neorganiziranega prostega časa na prostem za igro s sovrstniki, kjer bi lahko brez nepotrebnega poseganja odraslih raziskovali in si prirejali svoj svet.

Imajo otroci preveč igrač?

Zanimivo je, da velika večina staršev meni (tako je odgovorilo 65 % vseh vprašanih), da imajo njihovi otroci že tako ali tako preveč igrač. 

Po nekaterih predvidevanjih naši otroci dobijo v povprečju 70 novih igrač na leto. In prav ta trenutek si proizvajalci in trgovci z igračami manejo roke, saj je industrija igrač izrazito vezana na sezonsko prodajo.

Ne govorimo o tem, da otroci niso veseli igrač ali da jih ne potrebujejo, govorimo samo o tem, da jih morda ne potrebujejo toliko, in bi si sami, če bi lahko, izbrali drugačne, kot jih zanje izberejo odrasli.

In kakšne igrače so všeč otrokom, kakšna je njihova izbira, kadar imajo priložnost neobremenjeno izbirati?

ZOOPijeva redna izmenjava igrač

Odgovori prihajajo iz ZOOPIjevih rednih mesečnih izmenjav igrač, kjer je princip izmenjave tak, da otroci prinesejo tiste igrače, ki so jih prerastli ali se jih naveličali, in si izberejo tiste, ki so jim všeč.

Kakšnih igrač je preveč in kakšne so otrokom všeč?

  • 1. Lesene in druge kvalitetnejše igrače ne prihajajo na izmenjavo

Na izmenjavah prinesejo otroci ogromno plišastih igrač, male plastične figurice, ki jih mnogokrat dobijo v paketu s hitro prehrano ali otroškimi revijami, punčk, avtomobilčkov, kock. Dostikrat tudi starši namignejo češ »Mi smo prinesli zato, da se teh igrač znebimo, jim imamo polno stanovanje.«

Na drugi strani pa opažamo, da na izmenjavah skorajda ni na primer lesenih igrač, če pa slučajno so, so po navadi prav starši tisti, ki prvi motivirajo otroke, naj jih vzamejo s sabo domov. Kvalitetne lesene igrače imajo v primerjavi s plastičnimi mnogo prednosti, so pa tudi višjega cenovnega razreda. V primerjavi s plastičnimi se kasneje polomijo in pokvarijo in imajo daljši življenjski ciklus. Večkrat tudi ostanejo v družini več generacij.

  • 2. Otroci se mlajši nehajo igrati s tradicionalnimi igračami

Na izmenjave pride največ otrok nekje do 5 leta starosti, med njimi pa se najde tudi kak devet ali deset letnik. Ta po navadi prinese s seboj precej igrač, ki jih je prerasel in jih želi podariti drugim otrokom, potem pa se razgleda naokrog, kaj so prinesli drugi in se namršči: »To so samo igrače za dojenčke...«. Ko ga vprašamo, kaj išče, pa ga zanima, če kakšnih igric, konzol, nintenda pa nimamo.

Industrija elektronskih igric postaja vedno večja konkurentka industriji klasičnih igrač in tudi z agresivnim promoviranjem svojih produktov vpliva na to, da se današnji otroci prej kot njihove predhodne generacije nehajo igrati s klasičnimi igračami.

  • 3. Igrače rastejo z otrokom

Na izmenjavo pridejo igrače brez embalaže. Na njih na primer ni več niti proizvajalčevega priporočila, za katero starost otrok je igrača primarno namenjena. Ostaja torej samo bistvo, ki se ga da prijet v roke in raziskat iz vseh strani.

Otroci posamezno igračo v svojem razvoju doživljajo in jo uporabljajo na različne načine. Če so dojenčkom zanimive barve na igrači in jo radi spoznavajo tako, da jo okušajo, je lahko ista igrača čez kakšno leto ali dve zanimive morda zato, ker je sestavljena iz delov, kise zložijo, ali pa na enkrat postane prijatelj, s katerim se otrok pogovarja in deli izkušnje. Tako se mnogokrat zgodi, da si otroci izberejo tiste igrače, za katere bi proizvajalci določili precej nižjo ali višjo ciljno starostno skupino.

  • 4. Igrače za punčke, igrače za fantke

Zanimivo je gledati, kako si otroci na izmenjavah izbirajo igrače, ki jih po vsej verjetnosti najbrž sami nikoli ne bi dobili za darilo. Punčke si na primer izberejo avtomobilčke, in obratno. Če je na primer igrača - voziček za punčke v roza embalaži v trgovini na delu oddelka za deklice, je malo verjetnosti, da ga bo za darilo dobil fantek. Pa vendar vemo, da je to igrača, ki je zelo zanimiva za to, da se v njej prevažajo plišasti prijatelji, knjige in avtomobilčki.

  • 5. Draga, poceni igrača

Mlajši otroci največkrat nimajo predstave o materialni vrednosti igrač, igrače ocenjujejo iz čisto drugih perspektiv in si jih izbirajo zato, se zanimivo giblje, je lepih barv, je prijetna na otip. Za otroke je igrača lahko lepa, zanimiva, dolgočasna ali preglasna, redkokdaj pa draga ali poceni, to ostaja v besednjaku odraslih. Četudi je igrača cenejša, se za to otroku ni potrebno opravičevati za skromnost. Še posebno mali otroci ne potrebujejo obrazložitve v stilu »Veš, Božiček je pa letos malo bolj kratek z darili.«

  • 6. Stara, nova igrača

Pogosto se zgodi, da si otroci izberejo igrače, ki že na prvi pogled kažejo, da se je njihov prejšnji lastnik z njimi pogosto igral. Morda na mestih manjka barva ali celo kak del. Nič zato! Igrača dobi novo funkcijo, letalo brez kril postane podmornica! Otroci nimajo predsodkov in jih ne moti, da niso prvi in edini lastniki igrače. Saj jih tudi na igriščih in v vrtcu spodbujamo, naj stvari delijo! Ne moti jih niti, če so igrače narejene doma, pomembno je, da nudijo zabavo. To je pač smisel igre.

Predlogi ZOOPI v zvezi z letošnjimi darili otrokom

V ZOOPI predlagamo, da pri letošnjem odločanju o darilih v prvi vrsti slišimo potrebe otrok. Spodbujajmo jih k ustvarjalnemu razmišljanju o njihovih željah, ki naj se raztezajo izven meja trgovskih centrov.

Če bi otrokom v urbanih sredinah res želeli podariti nekaj uporabnega, česar bi se neizmerno razveselili in se ob tem zabavali, bi to bila najbrž blatna luža, po kateri bi skupaj s prijatelji brez teženja odraslih začofotali.

To jim seveda lahko poklonite, vendar težje zapakirate pod drevesce, zato na tem mestu podajamo nekaj idej za darila, ki so zabavna, v njih lahko otroci uživajo skupaj s prijatelji, spodbujajo igro in igrivost, ob enem pa tudi povezanost, ustvarjalnost:

  • a) brez ali z  minimalnim finančnim vložkom (npr. sodelovanje na kateri od brezplačnih delavnic za otroke (npr. ŠKUCove packarije), obisk katerega od večjih otroških igrišč, ogled letališča, »zasledovanje« smetarskega tovornjaka, družinski projekt izdelave ptičje hiške iz odpadnih plastenk, sprehajanje kužkov iz zavetišča za živali),
  • b) z manjšim finančnim vložkom (npr. ogled lutkovne predstave v gledališču, izlet z vlakom, obisk otroškega muzeja, hiše eksperimentov, letno naročilo na otroško revijo).

Če za darilo res morajo biti igrače, pa naj bodo vodila naslednja:

  • 1.    manj je več (igrač naj bo manj, vendar naj bodo tiste bolj kvalitetne)
  • 2.    ne še ena od mnogih iste vrste (npr. plišaste igrače)
  • 3.    naj spodbujajo igro na prostem (frizbi, gugalnica)
  • 4.    naj spodbujajo druženje z vrstniki (družabne igre, rekviziti za športne igre)
  • 5.    naj bodo z vidika zdravja in okolja bolj sprejemljive (npr. lesene igrače, iz pravične trgovine, slovenske in reciklirane igrače)
  • 6.    ne nujno tipične za starost in spol otroka
  • 7.    manj strukturirane (za več načinov uporabe)
  • 8.    tudi poceni je OK (otrok ne bo zmeril)
  • 9.    najstnikom igrače le pogojno
  • 10.    knjig ni nikoli preveč

ZOOPI pomaga staršem pri zagotavljanju pogojev za zdravo otroško igro v sozvočju z naravo. Preko spletne strani in Facebook profila Zoopi informiramo širšo javnost, obenem pa organiziramo brezplačne dogodke, kjer ozaveščamo o zdravi otroški igri in odgovorni rabi igrač.

Star nigerijski pregovor pravi:

»Bolje najmanjše darilo, kot najbolj veličastno in to brez srca.«

Naj bo vodilo tudi pri nakupu daril za otroke.

Želimo vam igriv praznični čas, z obilo veselja in zabave tudi za odrasle, ne le otroke!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri