Dežela kot iz pravljice

Če si želiš odpočiti od divjega urbanega vsakdana in visokih poletnih temperatur, bo zate prava smer s svežino prežet otok, ki učinkuje bolje kot katerakoli antistresna terapija.

Dežela kot iz pravljice (foto: Boštjan Pregelj in Petra Kamenšek) Boštjan Pregelj in Petra Kamenšek
19. 8. 2010

Islandija. Otok, kjer je poleti ob enajstih zvečer še svetlo, kjer se resnično naužiješ miru in čiste energije narave, kjer se zaradi ne ravno hude vročine dnevno prileže namakanje v geotermalnih bazenčkih in kjer ni nič nenavadnega, če te prijazni domačini povabijo domov na žur.

Kako so Islandijo doživeli Urša, Petra, Boštjan in Gašper ter česa po njihovem mnenju ne sme zamuditi cosmo bejba, ki se tja odpravi na počitnice, preberi v naslednjih vrsticah.

Popotovanje

Islandija je nekoč veljala za dražji dopustniški cilj, po gospodarski krizi pa so počitnice tam postale povsem povprečna obremenitev za tvojo denarnico. Najcenejši način, da prideš na Islandijo, je letalo, cena letalskih kart pa je kot vedno odvisna tudi od sreče. Splača se preveriti Germanwings (www.germanwings.com), ki te tja popelje iz Zagreba.

Po Islandiji najlažje potuješ z avtobusom (omrežje je dobro razvejano) ali z najetim avtomobilom. Najboljše ceste so speljane po robu otoka, za vožnjo po notranjosti pa potrebuješ zelo zmogljiv terenski avto, katerega najem bo seveda tudi dražji, in veliko izkušenj za volanom na težavnih poteh.

Vodna presenečenja

Prvi šok, ki ga marsikdo doživi ob prihodu v to deželo, je voda, ki močno smrdi po žveplu ali z drugimi besedami: po gnilih jajcih. Še bolj presenetljivo pa je, da so Islandci prepričani, da imajo najboljšo vodo na svetu.

No, z odlično vodo iz vodovoda 'razvajeni' Slovenci bi se s to trditvijo težko strinjali, a prej ko slej se navadiš tudi vonja in okusa. Zlasti zato, ker ustekleničene vode (brez mehurčkov) ni mogoče kupiti.

Po drugi strani pa je voda nepogrešljiva pri fantastičnem običaju – uživaškem kopanju v naravnih toplicah. Islandija je namreč ena od držav, ki je neverjetno izpopolnila izkoriščanje naravnih virov energije, v tem primeru geotermalne vode.

Najbolj znane tovrstne toplice z vrhunskim SPA-centrom so Blue Lagoon (www.bluelagoon.com) na jugozahodu države, manj oblegana in povsem naravna pa je laguna blizu izjemno slikovitega jezera Mývatn (www.jardbodin.is). Poleg zdravilne vode na kožo dobro vpliva tudi islandska glina, s katero se namažeš med čofotanjem.

Streha nad glavo

Islandci so razvili odličen sistem za iskanje prenočišč. Vsak kraj ima turistično pisarno, od koder v tvojem imenu opravijo rezervacijo v mestu, kamor si namenjena, ponekod pa lahko to urediš tudi prek računalnika.

Najlažje je prespati v ljubko opremljenih hišicah, ki jih ponujajo zasebniki, mnogo pa jih najdeš tudi v sklopu kampov – ti imajo skupno kuhinjo in družabni prostor, kjer lahko zgodbe s potepanja izmenjaš z drugimi avanturisti, skoraj povsod pa imajo tudi razkošne masažne kadi, tako da je dobrodejno namakanje v topli vodi možno tudi 'doma' v lastni režiji.

Ne moreš brez trgovin?

Nakupovalnih avenij nikjer na Islandiji ne moreš pričakovati, je pa v mestih dovolj samopostrežnih trgovin, zato se ti glede hrane ni treba bati, in trgovin s konceptom, kjer lahko izbereš kaj za svoj dom ali zase. Blagovnih znamk, ki prevladujejo pri nas, v glavnem ne poznajo, obožujejo pa izdelke svojih oblikovalcev, ki so vsekakor ustvarili svojevrsten in zelo privlačen modni slog.

Če se oblečeš na Islandiji, boš pri nas zagotovo unikatna (za okus lahko pogledaš na shopelabel.com, www.elm.is, www.gaga.is in www.66north.com), za dober nakup pa ti ni treba zgodaj vstati, saj se trgovine odprejo šele pozno v dopoldnevu. Za spomin si domov lahko prineseš kučmo, ki te bo grela vso prihodnjo zimo.

Odštekana narava

Ledeniki, vulkani, voda v obliki vročih gejzirjev, v katerih si lahko skuhaš celo jajca, potokov, slapov, rek in morja, strme pečine, klifi, črna peščena obala ... vse to so obrazi čudovite islandske narave. Če si ljubiteljica neskončnih sprehodov po čarobni pokrajini, boš tukaj prav gotovo uživala. Seveda tudi avgusta ne pozabi na dobro obutev in oblačila (obvezne dolge hlače in anorak), saj je poletje tako visoko na severu bistveno drugačno kot pri nas.

Navdušil pa te bo tudi živalski svet. Odpraviš se lahko na opazovanje kitov in tjulnjev (povprašaj v Reykjavíku ali v mestu Akureyri) ali na nepozabno jahanje islandskih konjev, v srce pa se ti bodo usedle tudi njorke, prikupne črno-bele ptičje radovednice.

Žuuuuuuur

Če obožuješ žuranje po takšnih in drugačnih simpatičnih lokalčkih, boš nad Islandijo verjetno nekoliko razočarana. V mestih, ki jih ni ravno na pretek (največje je seveda Reykjavík, ki je najbolj severno ležeča evropska prestolnica), boš največkrat naletela na pube, pa še ti se do jutranjih ur zares razživijo šele ob vikendih. Veliko raje kot visenje po pivnicah imajo Islandci domače zabave.

In ker so prav neverjetno gostoljubni, ni nič nenavadnega, če tudi turiste povabijo domov na žur, ki običajno vključuje obvezno živo glasbo ter obilo hrane in pijače. Morda boš presenečena, da pivo tam vsebuje manj alkohola, vsekakor pa bodi previdna z zelo močno žgano pijačo Brennivín, ki jo imenujejo tudi Black Death in je narejena iz kumine.

Posebne dogodivščine

Ledeniška laguna Jökulsárlón (www.jokulsarlon.com) je bila prizorišče snemanja dveh filmov o Jamesu Bondu (Umri kdaj drugič in Od tarče do smrti). Islandci so na to dejstvo seveda strašno ponosni in s turisti delijo vse podrobnosti o snemanju, po laguni pa greš lahko celo en krog s posebnim amfibijskim vozilom, ki pelje po kopnem in pluje po vodi.

Na severnem delu otoka, v mestecu Husavik, lahko obiščeš Muzej falusov (www.phallus.is) in si ogledaš več kot 200 primerkov, ki so nekoč pripadali živalim različnih vrst.

Gurmanski užitki in 'užitki'

Popotnicam z omejeno količino denarja se bodo restavracije, ki jih sicer ni veliko, morda zdele drage, a vsaj enkrat je vredno globlje seči v žep. Na jedilniku so pogoste ribe, druga morska hrana in jagnjetina, sicer pa je islandska specialiteta gnilo (ja, prav si prebrala) meso morskega psa, po njihovo hákarl, ki je po dveh mesecih gnitja v zemlji menda podobno kakšnemu zelo intenzivnemu okusu sira.

No, nihče ti ne bo zameril, če se boš tej 'poslastici' izognila, če pa boš vseeno pogumno poskusila, zraven za vsak slučaj zvrni še kozarček 'črne smrti'.

Prvi ali drugi vikend v avgustu nikakor ne zamudi ribjega festivala (Fiskidagurinn oziroma The Great Fish Day) v mestecu Dalvík. Na to velikansko veselico, kjer brezplačno lahko preizkusiš najrazličnejše ribje jedi, se zgrne cela Islandija – prebivalcev otoka je le približno 317 tisoč, zato ima skoraj vsakdo v Dalvíku sorodnike ali prijatelje, ki jih ob tej družabni priložnosti z največjim veseljem obišče. Bodi zraven tudi ti.

Manca Kraševec

Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo Urši Pregelj in Boštjanu Pregelju, Petri Kamenšek in Gašperju Femcu.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri