Brez skrbi v novo šolsko leto!

Se tudi vam zdi, da se letošnje počitnice iztekajo s svetlobno hitrostjo? Jesensko izpitno obdobje nas je že dohitelo, do novega študijskega leta pa ni več dolgo.

28. 8. 2003

Že res, da bodo brezskrbne poletne dni zamenjali prepolni urniki, številne obveznosti in kar je najhujše .... spet to učenje!!! Vendar pa po drugi strani skoraj vsakodnevne zabave po študentskih naseljih tudi niso tako slabe, kajne?

Treba bo obdržati pravo razmerje med sproščenostjo in odgovornostjo, ter si s pametnim razporejanjem časa in kar se da produktivnim učenjem pridobiti kakšen prosti trenutek več. To pa ne bo tako težko, kajne? No, prav zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov za uspešno in učinkovito učenje, ter koristnih napotkov za zdravo študentsko življenje.

Učenje je zabava

V programu Umetnost učenja (založba Tangram) avtorja Colin Rose in Louise Goll navajata, da je učenje najbolj uspešno takrat, ko pri tem uporabljamo vse svoje čute. Tako – na ‘neformalen’ oziroma naraven način smo se učili v predšolskem obdobju (na ta način se učimo tudi vsakdanjih spretnosti), v tem času smo nova znanja pridobivali tudi veliko hitreje kot v kasnejših obdobjih.

Učinkovite metode

Učili smo se z razpravljanjem z drugimi, zastavljanjem številnih vprašanj, preizkušanjem, zmotami in poskusi, spoznavanjem ljudi in njihovih odzivov, opazovanjem in vajo ter z zabavo. Formalno učenje, ki je značilno za kasnejša obdobja, kot so šola, fakulteta ter usposabljanja v okviru službe, pa temelji na delu s knjigo in poslušanju predavanj. Te metode so sicer učinkovite, toda za večino med nami niso dovolj.

Dr. Howard Gardner s harvardske univerze poudarja, da ljudje nimamo le ene inteligence, ampak kar sedem. Vse pa so za doseganje naših sposobnosti enako pomembne. To so: jezikovna – sposobnost dobrega pisanja ali ustnega izražanja, matematična/logična – sposobnost spretnega operiranja s številkami in logičnega razmišljanja, vidna/prostorska, slušna ali nadarjenost za glasbo, telesna/gibalna, medsebojna ali nadarjenost za družabnost in avtorefleksivna inteligenca/ notranji nadzor – sposobnost tihe, objektivne samoanalize, ki nam pomaga razumeti vedenje in občutke.

Najučinkoviteje se nečesa naučimo, če uporabimo vse vrste inteligenc. Ker pa ima vsak posameznik samosvojo kombinacijo inteligenc, je prav, da ima vsak tudi svoj slog učenja. Če bo torej način učenja ustrezal delovanju vaših možganov, se boste učile hitro, z lahkoto in sproščeno.

Koraki za učinkovito učenje

1. Duševna priprava – sproščenost, samozavest, motiviranost.

2. Sprejemanje in prilagajanje informacij – informacijo si živo predstavljajte, morate jo slišati in udejanjiti.

3. Proučevanje in poglabljanje snovi – z vašimi sedmimi inteligencami.

4. Pomnjenje ključnih dejstev – nekaj ključnih dejstev obudi v spomin vse, kar ste se že naučile.

5. Pokažite svoje znanje – preverite, ali vsebino res razumete, nato naučeno vadite in uporabljajte.

6. Presodite, kako ste se učile – tako nenehno izboljšujete način svojega učenja.

Pri učenju uporabite vse čute!

  • Narišite kljukico za vsakim prebranim odstavkom.
  • Uporabljajte barvne flomastre.
  • Dramatizirajte besedilo, pomemben odstavek preberite z nenavadnim ali tujim naglasom, lahko tudi šepetaje.
  • Naglas povzemite vsebino.
  • Tiho sedite in si v mislih predstavljajte prebrano.
  • Med branjem ali poslušanjem se sprehodite.
  • Zapiske izpišite na majhne kartončke.
  • Za hip si odpočijte. Če se vas loteva zdolgočasenost, vstanite in se oddahnite, delovanje naših možganov namreč ni enakomerno, temveč niha.

Kateri tip učenke ste?

Pomembno je, da spoznate, kakšen način učenja je za vas najbolj učinkovit. S tem boste začele ‘sodelovati’ s svojo pravo močjo. Znale boste izrabiti svoje prednosti in izkoristiti svoje sposobnosti.

Vizualen tip – informacijo najlažje sprejmete v obliki diagramov, skic, tabel ali filma.

Učenje bo za vas lažje, če si boste snov ponazorile s sliko. Zato jo skicirajte, narišite načrt ali diagram. To vam bo pomagalo pri razumevanju snovi, prav tako bodo pomagale miselne predstave.

Vizualno/verbalen tip – novo informacijo najlažje sprejmete v obliki pisane besede; iz knjig, s prospektov ali plakatov z jasnimi gesli.

Lažje se boste učile ob pisanju povzetkov, lahko jih vzamete s seboj tudi na predavanja. Ustreza vam tudi pregleden in nazoren grafični prikaz.

Aditiven tip – za vas je najpomembnejša tista informacija, ki jo slišite.

Pomembne odlomke si potiho preberite in prisluhnite izgovorjenim besedam. Novo snov si posnemite na magnetofonski trak, poslušajte ga in snov razložite še nekomu.

Kinestetičen tip – novo informacijo si najlažje zapomnite, če ste pri učenju telesno dejavne.

Ko informacijo slišite ali preberete, si jo zapišite ali narišite. V besedilu novo podčrtajte ali poudarite. Še bolje se boste učile, če si boste ponazorile učno snov. Tako si jo boste hitro zapomnile – veliko lažje, kot če bi jo le brale.

Kako narediti miselni vzorec?

Miselni vzorci so zagotovo eden najbolj zabavnih načinov učenja. Prednosti uporabe le-teh pa so: vse informacije so zbrane na eni strani, misli in dejstva prikažete vizualno, zato si jih bolje zapomnite in z lahkoto predstavljate.

“Ker se naučite brati in poslušati najpomembnejše zamisli, znate ločiti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Zato znate pisati zgoščeno poročilo in hitro razberete pomen snovi. Dopuščajo, da od ene skupine zamisli preskakujete na drugo in opazujete medsebojno povezanost.

1. Na sredino lista narišite sliko ali simbol oziroma napišite geslo, ki ponazarja temo vašega vzorca.

2. Ohranite le ključne besede, vse druge pa izločite. To je najpomembnejše pravilo!

3. Glavne zamisli, ki so najtesneje povezane s temo, naj izvirajo iz sredine. Ponazorite jih s slikami, simboli, ključnimi besedami ali frazami. Uporabljajte barvne flomastre. Za vsako zamisel uporabite le eno ali dve ključni besedi. To je drugo zlato pravilo.

4. Oglejte si vzorec in razmišljajte, katere misli bi kot nove ideje še dodale. Če vam kaj ni povsem jasno, to označite z vprašajem.

5. Vzorec uredite. Morda tako, da bodo sorodne misli skupaj. Njihovo povezanost označite s črtami ali puščicami.

6. Ko bo vzorec končan, ga boste pogosto še enkrat prerisale. Naj vas to ne moti – to bo pripomoglo, da se bo res zasidral v vašem dolgotrajnem spominu.

7. Vzorci naj bodo slikoviti in duhoviti. Uporabite čim več barv, simbolov, slik. Vsaka stran takih zapiskov naj bo drugačna, saj si jih možgani tako lažje zapomnijo.

8. Uporabljajte velike tiskane in odebeljene črke.

9. Ne zapolnite vsega prostora, da boste vzorec pozneje lahko dopolnile.

10. List papirja obrnite vodoravno. Tako pridobite več prostora.

11. Rišite in pišite le na eno stran, in sicer zato, da list lahko nalepite na steno ali da enega ob drugega lahko razvrstite več vzorcev.

Ko gre zares!!!

Nekaj nasvetov za uspešno reševanje napornih izpitov.

Čim bolj se sprostite. Združite kazalec in palec. Sedite naravnost, globoko dihajte, poglejte proti stropu. V mislih si povejte, da zmorete, ter da boste vse naloge odlično opravile. Zaupajte vase in občutite svojo moč!

Odpnite si zapestno uro in jo položite na mizo – tako boste lahko pogosto (ne pa neprestano) preverjale čas in ga pametno razporejale. Je kaj hujšega, kot da vam zmanjka časa ravno pri tistih vprašanjih, ki jih najbolj znate?

Najprej na hitro preletite cel test. Če je test razdeljen na naloge, ovrednotene s točkami, si glede na vrednost točk posamezne naloge okvirno razdelite čas. Pazite, da ne boste vprašanju, vrednemu najmanj točk, posvetile največ časa!

Natančno in zelo previdno preberite vprašanja! Podčrtajte ključna navodila in vse ‘skrite pasti’, npr. nikalnice.

Najprej odgovorite na najlažja in najkrajša vprašanja. Tako boste povečale svojo samozavest.

Nenehno se spodbujajte.

Pri pisanju sestavkov je najpomembneje natančno določiti, kaj vprašanje zahteva od vas – vzemite si čas za osnutek in popravo pravopisnih napak.

Ko se približate zadnji četrtini izpitnega časa, naredite naslednje: tudi če še niste odgovorile na vsa vprašanja, prenehajte pisati. Na vsako preostalo vprašanje odgovorite s kratkim povzetkom. Profesor bo tako videl, da snov ‘poznate’ in bo to nedvomno tudi upošteval. Najbrž boste dobile več točk za dva kratka povzetka odgovorov, ki vključujeta poglavitne točke, kot za en obsežen odgovor.

Še enkrat preberite, kar ste napisale, in naredite le nujne popravke. Pisanje pod pritiskom je namreč vedno razlog za napake.

Med predavanji

Bodite pripravljene; predhodnje, vsaj okvirno branje o prihajajoči snovi in hiter pregled zapiskov iz prejšnje ure se vam bosta bogato obrestovala, lažje in bolj sproščeno boste sledile predavanju, hitreje boste razbrale ključne informacije.

Usedite se v prednje vrste; no, ni nujno, da ravno v prvo vrsto, toda zaradi bližine boste lahko bolj pozorne na predavanje, na taki ‘poziciji’ sta gradivo in govor jasnejša, pa tudi zaspati je težje!

Označite si, kje ste izgubile rdečo nit; med zapisovanjem nam pogosto ne uspe zapisati vsega, kar je pomembno, označite si, kje je treba vaše zapiske dopolniti in po uri prosite za pomoč kakšnega od sošolcev.

Predstavljajte si, da predavatelj govori samo vam; to pomaga pri zbranosti.

Osredotočite se na vsebino; nekateri profesorji imajo lahko zelo ‘specifičen’ način govora ali vedenja, pogosto se zgodi, da v takih primerih posvetimo več pozornosti osebi, ki govori, namesto temu, kar govori.

Uporabljajte preluknjane liste, spnite jih v mapo.

Snov doma prepišite, naredite si izpiske ali učne vzorce.

Naj učenje postane navada!

Priprava na izpit

Zastavite si, kaj bi rade dosegle, nato si naredite učni načrt in se ga dosledno držite. Po učenju se nagradite.

Idealno bi bilo, da vsak dan po predavanjih, vsaj za deset minut, na kratko preletite novo snov in ponovite, kar se vam zdi pomembno. Teh deset minut na dan vam bo v zadnjih dneh pred izpitom prihranilo ogromno časa in preprečilo napade panike tik pred izpitom.

Če si boste za vsako snov sproti delale kratke izpiske ključnih dejstev, ali pa (še bolje) miselne vzorce in jih vsak teden na kratko ponovile, boste prav presenečene, kako prijetno in sproščeno bo učenje pred samim izpitom.

Formule, teorije in definicije pa prepišite na kartončke za osvežitev in jih redno obnavljajte. Zelo pomembno je tudi glasno ponavljanje; dosezite, da jih boste poznale tako dobro, kot njegovo telefonsko številko! S takim načinom si boste ponavljanje snovi razdelile na krajše obvladljive dele, snov boste z lahkoto povezovale med seboj, pa tudi časa za ponavljanje vam ne bo zmanjkalo, kar se skoraj vedno zgodi, če se učimo kampanjsko – zadnji hip.

Med učenjem lahko poslušate klasično glasbo, le-ta spodbuja učinkovito pomnjenje; npr. Bach: Brandenburški koncert, Mozart: Mala nočna glasba, Mozart: 40. simfonija, Čajkovski: Marš, Ruski ples, Španski ples.

Nekaj trikov za zmago!

Pozanimajte se, kako je videti izpit; priskrbite si vprašanja in naloge s prejšnjih izpitov, za podrobnejše informacije prosite študente, ki so izpit že opravili.

Če bi bila profesor ... Kakšna vprašanja bi postavile na izpitu, če bi bile ve profesor?

V skupini je moč! Ponavljanje snovi v manjših skupinah je izredno učinkovito, skupaj boste lažje odgovorili na težavna vprašanja, pogovorili se boste lahko o snovi ...

Vnaprej napišite nekaj spisov! Če je treba na vprašanja v testu odgovarjati v obliki spisa, lahko doma ‘za vajo’ poskusite odgovoriti na kakšno od vprašanj. Mogoče boste imele srečo in se bo enako vprašanje pojavilo tudi na izpitu.

Natančno preverite, kdaj in kje bo izpit.

Ne pozabite na zajtrk; naj bo poln ‘dobrih’ ogljikovih hidratov, ki bodo celo jutro sproščali vašo energijo; npr. polnozrnata žemlja z marmelado, misliji z jogurtom in banano ...

Na izpit pridite dovolj zgodaj!

Nemir in živčnost sta koristna, saj zagotavljata, da boste izpit opravile na najboljši možni način!

Savina A. Ritter

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri