Bi ali ne bi?

Kolikokrat ste si rekle: “Punca, odloči se že!” pa vam je na koncu ostala le zmešnjava misli in besed. Vdano ste mahnile z roko in počakale v kotu, da vas je zadela usoda – ta že ve, kaj je za nas najbolje!

27. 3. 2003

To ali ono, tukaj ali tam, bi, ne bi … Vse po vrsti poznamo takšne dvome. Naj gre za izbiro barve nogavic, ustreznega partnerja, primernega stanovanja, darila za prijateljico ... Osebno se mi zdijo trenutki odločitev hudo dolgočasni, da ne rečem odrasli. Ker, verjele ali ne, otroci z odločanjem nimajo težav!

“Sprejeti nisem sposobna niti najmanjše odločitve,” pravi moja prijateljica Ana. Temu sem morala brez zadržkov pritrditi. Celo uro sva namreč sedeli v prijetnem lokalu, pila sem že svoj drugi kapučino, medtem ko je Ana še vedno razmišljala, ali naj naroči kavo z mlekom ali kratko kavo z nekaj kapljicami mleka. Končno se je odločila za kavo z mlekom, vendar je že v naslednjem trenutku odločitev preklicala in natakarja prosila, naj ji raje prinese ‘makiato’.

Nikamor se nama ni mudilo in tudi natakar je bil, zdi se, navajen ženskih muh, zato dogodek takrat ni bil vreden posebne pozornosti. Vendar pa situacije, v katerih je Ani dobesedno spodnašalo tla, niso bile redke, njena večna neodločenost pa je počasi postajala tudi za prijatelje naporna in nesprejemljiva. Recimo takrat, ko je dobila ponudbo za odlično plačano in zelo zanimivo delo, ki ga ni sprejela samo zato, ker ni vedela, kako naj da odpoved v svoji dolgočasni in neperspektivni službi.

Pred kratkim jo je zapustil fant, s katerim je hodila pet let. Vzrok: naveličal se je njenega omahovanja. Postavil jo je pred dejstvo: naj se preseli k njemu, da začneta resno življenje v dvoje, ali pa gresta narazen. Ni se hotel sprijazniti z njenimi ‘Ne vem …’. Ana je bila s tem deležna boleče lekcije o odločanju, ki gre nekako takole: če se ne moreš odločiti sama, te odločitev sama postavi pred zid.

Z izogibanjem odločitvam same sebi delamo medvedjo uslugo: prikrajšamo se namreč za možnost, da bi svoje življenje vzele v lastne roke in ga peljale v smer, ki nam je osebno pisana na kožo. Zato se je pomembno naučiti, kdaj in kako se odločati.

Izbiranje med različnimi možnostmi

Odločanje ni nič drugega kot izbiranje med različnimi možnostmi. Poskusile bomo razvozlati, zakaj nekateri ljudje tako težko izbirajo med njimi. Strokovnjaki menijo, da iz naslednjih razlogov:

  • Strah pred izgubo
Vsaka odločitev je po malem zastrašujoča, saj tehtamo med različnimi možnostmi, da bi na koncu izbrali eno, pravo. Vsaka od njih nam ena vrata odpira in obenem druga zapira. Mnogi se odločajo navkljub strahu ali ravno zaradi njega: groza jih je dejstva, da bi bili v življenju odvisni od tuje volje ali od sreče in naključja. Druge pa, prav nasprotno, strah pred izgubo povsem ohromi.

  • Strah pred spremembo
Strahu pred izgubo se pogosto pridruži še strah pred spremembo. Izziv novega in neznanega je pogosteje trd oreh za ljudi, ki so navajeni ustaljenega načina življenja, pa čeprav je ta prava mora. Saj poznate tisto tolažilno: Bolje vrabec v roki kot golob na veji! A kako dolgočasno je življenje, ki ne prinaša nobenih sprememb!

  • Strah pred napako
Včasih nas ustraši verjetnost, da bi se odločile za ‘napačno možnost’. Vendar je to, da se ne odločimo, še slabše. Nič ni dokončno in nepopravljivo. No, razen samomora, plastične operacije in rojstva otroka, pa še pri teh treh odločitvah le prva od njih pomeni konec sveta, drugi dve pa ne.

  • Nizka raven samospoštovanja.
Nezmožnost odločanja pri odraslih je zakoreninjena v otroštvu. Če ste bile že kot otrok ali mladostnica pogosteje predmet kritik in redkokdaj pohval, potem ste odrasle v prepričanju, da drugi vse znajo in zmorejo bolje od vas. To vas je ‘spametovalo’, da je svoje mnenje in misli bolje obdržati zase. Škoda.

  • Zatajitev čustev
Nekateri psihologi verjamejo, da ima intuicija pri odločanju veliko pomembnejšo vlogo, kot smo to pripravljeni priznati. Žal nas je večina v času odraščanja izgubila stik s svojim notranjim jazom. Otroci se ne bojijo slediti svojim instinktom, ker se ne obremenjujejo s tem, kaj vse bi se jim utegnilo zgoditi. Sčasoma nam z vzgojo (res nehote?) vcepijo občutek krivde, če ne storimo tistega, kar bi morali narediti po mnenju bolj izkušenih. Praviloma to počnejo starši in učitelji. Nezmožnost odločanja pesti sodobnega človeka tudi zato, ker se preveč vdaja razumskim rešitvam, namesto da bi kdaj znal prisluhniti intuiciji.

Kako sprejeti pomembno odločitev?

Tudi odločanja se lahko naučimo. Nekatere ste bolj nagnjene k premišljevanju in posvetovanju, druge se odločate v trenutku, spontano. Včasih nam rešitev dobesedno pade v naročje, saj se zdi naravna in samoumevna. Ko pa odločitev ni tako preprosta, si lahko pomagamo z naslednjo strategijo:

  • Za in proti
Razmislite in naštejte vse posledice, ki jih lahko prinašajo različne možnosti. Že iz danih odgovorov boste lahko zaslutile, h kateri rešitvi se bolj nagibate.

  • Spoznajte svoje zmožnosti
Odločitev, ki je dobra zame, ni vedno najboljša za drugega. Vsak mora sam izbrati svojo pot – izbiro potrebujemo zato, da se lahko preizkusimo. Natančno in vnaprej seveda ne moremo vedeti, katera pot je boljša, šele ko jo prehodimo in se iz izkušenj na njej tudi kaj naučimo, lahko ocenimo, kako dobra je bila pravzaprav pot, na katero smo se podale.

  • Brez perfekcionizma
Izberite natančno tisto možnost, v katero najbolj verjamete. Sprejmite tveganje kot obvezni del in se ne obremenjujte z iskanjem idealne rešitve, saj 100-odstotno pravilnega koraka preprosto ni, vsaj v realnem življenju ne.

  • Sprejmite tveganje
Ko se enkrat odločite, se nehajte obremenjevati s tem, kaj vse bi se utegnilo zgoditi. Pravilnost odločitve bo pokazal čas, ki je edini pravi sodnik. Tudi če dogodki ne tečejo v pravo smer, se boste iz pridobljenih izkušenj veliko naučile. Zapomnite si, vedno obstaja izhod, pa naj bo situacija še tako kočljiva. Samo ohraniti je treba mirno kri in poskusiti znova. Morda na drug način.

  • Črno na belem
Razmišljajte o vseh alternativah, ki so vam na voljo. Domišljiji pustite krila in si obenem priskrbite čim več realnih dejstev in informacij. Črtajte, rišite in pišite, na koncu bo lažje ločiti zrno od plevela.

  • Prisluhnite drugim in ostanite realne
Pogovarjate se z različnimi ljudmi in razmislite o njihovih pogledih na vaše stvari. A ne zamešajte nasvetov z ukazi. Končna odločitev naj bo samo vaša. Bodite pozorne in izbirne pri poslušanju nasvetov, zaupajte tistim, ki vam tudi prisluhnejo, ne le vsiljujejo svoja mnenja in izkušnje. Če se je ločila vaša najboljša prijateljica, to še ni zadosten razlog, da se ob prvem prepiru s partnerjem ločite tudi ve.

  • Povejte si resnico
Včasih nam objektivno najboljša odločitev enostavno ni pisana na kožo. Zato raje ostanimo pri tem, kar lahko sprejmemo, in se zavedajmo, da do enakih ciljev peljejo različne poti. Merila za uspeh in srečo so različna in odvisna od vsakega posameznika.

  • Zaupajte si
Ne glede na to, da se nikoli ne poznamo dovolj, o sebi vemo pravzaprav veliko več, kot smo si pripravljene priznati. Zato zaupajmo svojim občutkom – če začutite odločitev kot pravo, potem je zagotovo dobra in zato ne oklevajte.

  • Ohranite zvestobo sebi in odločitvi
Pošteno je, da se svoje odločitve tudi držite. Število napačnih odločitev se bo na tak način gotovo zmanjšalo. Pomembno je, da se zavedamo, da je vsaka odločitev rezultat trenutne situacije. Ko se spremeni okolje, naša čustva in drugi pogoji, ki vplivajo na odločitev, se lahko spremeni tudi naša ocena pravilnosti oz. nepravilnosti odločitve. Spoštujmo se, ker smo bile pripravljene sprejeti odločitev ne glede na posledice. S tem krepimo svojo samozavest.

Dorina Maj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri