Anonimnost na spletu je iluzija

Ko prečkaš cesto, vedno pogledaš levo in desno. Ko sedeš v avto, se vedno pripneš z varnostnim pasom. Privzgojeno previdni pa ostajajo tudi tvoji prvi stiki z neznanci.

17. 3. 2010

... pravijo, da bi morali tem univerzalnim pravilom morda zdaj dodati še enega:

“Na spletu ne objavljaj ničesar, za kar ne želiš, da bi videl cel svet!”

Varna raba interneta

Premisli, preden se daš na net, je bil slogan letošnjega mednarodnega dneva varne rabe interneta, ki želi ozaveščati o varnejši in odgovornejši rabi spletne tehnologije in mobilnih telefonov.

Letos je bil poudarek na zaščiti osebnih pravic na socialnih mrežah, kot so Facebook, Twitter in druge, kjer se zadržuje največ mladih, tudi otrok:

“Danes ima skoraj vsak svoj profil na Facebooku. Več fotografij, videoposnetkov in drugih osebnih podatkov objavljajo zlasti mlajše generacije uporabnikov. Le redki pa se zavedajo, da lahko te podatke vidijo vsi,” je povedala Stephanie Kutscher (State Media Authority of Rhineland-Palatinate, Nemčija).

Z mednarodnim dnevom varne rabe interneta so želeli strokovnjaki predvsem povečati ozaveščenost o previdnejši objavi osebnih informacij na spletu. Hitro se lahko zgodi, da ima na Facebooku profil tudi tvoj bodoči šef ali pa bo ime kandidata preprosto vtipkal v brskalnik Google.

Prostovoljci na terenu

Ob dnevu varne rabe interneta pa so šli v akcijo tudi prostovoljci iz slovenske podružnice Microsofta in partnerskih podjetij ter na slovenskih šolah organizirali predavanja za učence in učitelje. V Sloveniji Microsoft na področju varnosti mladine in otrok sodeluje z nacionalno točko ozaveščanja o varni rabi interneta SAFE-SI.

Raziskava, ki jo je naročil Microsoft in je zajela 14 tisoč najstnikov in njihovih staršev, je pokazala, da:

  • družabna spletna mesta uporablja 79 odstotkov evropskih najstnikov,
  • 43 odstotkov jih meni, da je objavljanje osebnih informacij na spletu popolnoma varno,
  • 44 odstotkov pa jih je na spletu objavilo tudi ime svoje šole in druge osebne podatke,
  • vsak osmi najstnik je prek spleta že posredoval tudi svoj domači naslov.

Kljub tem ugotovitvam je skoraj 60 odstotkov staršev prepričanih, da se njihovi otroci pri spletni izmenjavi informacij vedejo varno, 40 odstotkov staršev pa je priznalo, da ne nadzorujejo spletnih dejavnosti ali objav svojih otrok.

Ranljivi uporabniki spleta

“Otroci in mladostniki so najbolj ranljivi uporabniki interneta, ki ga mnogokrat sicer obvladajo bolje kot odrasli, vendar se lahko hitro ujamejo v nekatere njegove pasti. Prostovoljci iz slovenske podružnice Microsofta že drugo leto obiskujejo šole, kjer učiteljem in mladim predstavljajo korake, s katerimi se lahko zaščitijo ob uporabi spleta in spletnih storitev. Zelo nas veseli, da smo letos prvič k sodelovanju pritegnili tudi zaposlene nekaterih podjetij, s katerimi sodelujemo, s čimer bomo dosegli še več šol,” je povedal Matej Potokar, generalni direktor slovenske podružnice podjetja Microsoft.

Varnejši internet za otroke in mladostnike je del Microsoftovih celostnih prizadevanj za izboljšanje varnosti in zasebnosti na spletu. Ta se usmerjajo v razvoj ustreznih orodij in tehnologij, izobraževanja in sodelovanje z organi pregona ter drugimi vladnimi ustanovami. Temeljijo na prepričanju, da za tako obsežen izziv, kot je spletna varnost otrok in mladostnikov, zgolj tehnološke rešitve niso dovolj, temveč je potrebno tudi stalno sodelovanje z vsemi deležniki iz zasebnega in javnega sektorja.

P.S.

Nasveti informacijskega pooblaščenca o internetu:

  • na spletu objavljaj čim manj svojih osebnih podatkov;
  • spoštuj druge in ne objavljaj njihovih podatkov in fotografij brez njihove privolitve;
  • vedno dvakrat pomisli, preden na splet naložiš nov podatek ali fotografijo; ko bo čez mnoga leta spletni iskalnik našel te podatke in fotografije, pomisli, ali bo to še vedno v redu;
  • redno menjuj svoja gesla in uporabljaj različna gesla za različne spletne strani;
  • bodi pozorna na neznance;
  • vedno preveri obvestila o zasebnosti (ang. privacy policy);
  • vedno imej v mislih dejstvo, da je splet javni vir podatkov, ki je dostopen prav vsakomur.

Glede zavarovanj pred nezaželenimi vsebinami, ki jih podjetja pošiljajo v okviru izvajanja neposrednega trženja, pa pooblaščenec pojasnjuje, da neposredno trženje z uporabo navadne pošte ali telefonskih klicev podjetja lahko izvajajo brez posameznikove predhodne privolitve. Vendar pa lahko v ta namen uporabljajo le osebne podatke, ki so jih pridobila iz javno dostopnih evidenc ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Med javno dostopne evidence spadajo na primer telefonski imenik, kontaktni podatki, objavljeni na spletu, ipd.

Prestavnica projekta SAFE-SI s Fakultete za družbene vede Ajda Jerman Kuželički ti polaga na srce:

“Kar je enkrat objavljeno na internetu, ostane tam za vedno, saj nimamo več nadzora nad tem, kam vse se je še razširilo. Tudi če kasneje obžalujemo, da smo neko fotografijo, ki nam ni ravno v čast, objavili na spletu ali napisali žaljiv komentar, poti nazaj ni. Uporabniki interneta se moramo zavedati, da smo odgovorni za vsebine, ki jih objavljamo, in da bomo sami nosili morebitne posledice nepremišljenega razkrivanja svoje zasebnosti.”

Morda pa te prepriča tudi prispevek slavnega Paula Coelha.

Poglej si, kaj je o anonimnosti na spletu povedal v svojem youtube videu!

Še to:

Ali veš, kako lahko izbrišeš svoj račun iz družabnih omrežij?

Tukaj boš našla navodila za bolj znane spletne strani strani, kot so:

  • Facebook,
  • Google,
  • Twitter,
  • Wikipedia,
  • eBay
  • in za nekaj manj znanih spletnih strani, katerih seznam je vse daljši.

Še nekaj koristnih linkov:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri