Ali lahko tašča postane tvoja zaveznica?

Lahko! A izpolnjenih mora biti nekaj predpogojev. Piše svetovalka za partnerstvo in vzgojo Melita Kuhar.

S taščo si vsaj ne škodujta, če že ne moreta biti zaveznici.  (foto: Shutterstock) Shutterstock
7. 7. 2015

Predpogoji, da se tašča in snaha  razumeta

Odnos, ki ga tvorita najbolj pomembni ženski nekega moška, njegova žena oziroma partnerka in njegova mama, je praviloma in običajno napet in nepredvidljiv.

Sicer poznam nekaj primerov, ko sta bili takšni dami veliki prijateljici in zaveznici, a to je seveda vključevalo predpogoj, da sta obe bili dovolj plemenitega duha, spoštljivi in ljubeznivi ter sta obe želeli, da bi se kot razširjena družina vsi dobro počutili. To je seveda situacija »zmagam-zmagaš«, kot smo poslovenili angleški original »win-win« situacije.

Sem prepričana, da je lahko priženjena mlada v veliko pomoč mami moža, če znata oblikovati odnos, v katerem si pomagata, podpirata, vendar iskreno priporočam, da ni preveč zaupljive narave. Naj ostane na ravni primerno spoštljivega in sodelujočega odnosa.

Zakaj se odnosi med taščo in snaho v resnici zatikajo?

Ko si pravzaprav rivalki za moško ljubezen in pozornost delita lastne intimne izkušnje ali trenutke, bo zagotovo nastopil kdaj trenutek, ko bo bodisi žena s takšno informacijo izsiljevala ali manipulirala svojega moža, ali pa bo mama taistega moškega, ki je seveda njen sin, stopila v akcijo in ga hotela zaščititi, kar običajno mame počnejo. In zgodba o propadu odnosa dveh odraslih žensk se lahko začne.

Pogosto dobim pisma bralk, ki mi pišejo, kako težko živijo v isti hiši s taščo ali s snaho. Berem o obeh plateh in se čudim, kako malo strpnosti je po slovenskih družinah! Kot vemo, je Slovenija na debelo poseljena z družinskimi hišami, v katerih so starši predvideli po eno nadstropje za vsakega otroka, češ da bodo ostali doma in s svojimi družinami naselili vsak svoj del hiše.

Trk običajev, ki jih prinese "ta mlada"

Ko v takšen dom prispe tuja in nova ženska, ki si jo je izbral njihov sin, običajno nastopi velika drama. Gospa mama ne razume vedenja in reakcij mlajše ženske, ki ima seveda svoje navade in običaje, ki jih je prinesla s seboj iz svoje primarne družine, pa jih v svoji novi družinici goji še naprej. Tašča se z njenim vedenjem, njenim odnosom do sina ali vzgojnimi prijemi ne strinja, a zavoljo ljubega miru noče ali ne želi obremenjevati sina, saj niti ne ve, na katero stran bo nato stopil tako obremenjen sin.

A jo boli in ne ve, kaj bi naredila, saj se dogaja, da so snahe včasih zelo ignorantske in želijo prevzeti vlogo gospodarice celotne hiše oziroma, kot je potožila ena od strank »mlada samo čaka, da umrem in da si prilasti vse, kar sva z možem težko prigarala zadnjih štirideset let«.

Vtikanje, ki boli snaho

Druga opcija je seveda, da se tašča realno zelo neprimerno vtika v dinamiko in običaje nove družine. Nepovabljeno pride nadstropje višje ali nižje in je pri tem mnenja, da to lahko počne, češ »to je itak moja hiša«, v kateri sedaj živi vsiljivka, ki je prevzela njenega sina. Tašča si tako vzame pravico, da sinu in njegovi izvoljenki soli pamet ali zapoveduje, gospoduje, jemlje otroke in jih želi vzgajati po svoje, s tem da ignorira vzgojna pravila, ki jih zahtevata starša, torej sin in snaha.

Sin je med dvema ognjema

Če stopi na stran mame, bo tvegal zamero ženske, s katero bo živel na primer še mnogo let in s katero deli celo svoje življenje. Otroci bodo posledično priča sporom in jezi, v kateri bosta živela partnerja, saj oni tvorijo družinsko celico. Če drži s svojo ženo, bo nanj jezna njegova mama. Kako je sin vzgojen in kako ga je mama skozi vzgojo »privezala« na sebe, od tega bo odvisno, kako bo reagiral in na čigavo stran bo stopil.

Kajti, če je sina vzgajala dominantna mama, ki si je sina naredila za nadomestek partnerja, se pravi čustveno odsotnega moža, še zlasti, če je bil mož alkoholik, kar je izjemno pogost primer v slovenskih družinah, bo sin zaradi krivde, ki mu jo povzroča takšna mati, hitreje stopil na stran mame in s tem izdal in na en način prevaral lastno ženo, kateri se je zavezal.

Ne škodujta si, če že ne moreta biti zaveznici

Odnos med obema ženskama, se pravi taščo in snaho, je lahko tudi prijeten, a takšni odnosi so redkost. Običajno pa je zelo težek in boleč. Rada bi vas pozvala, drage moje, da skušate razmišljati o tem, da je lepše živeti v slogi s taščo ali snaho, četudi so razlike med obema ogromne. Z nekaj ščepci razumevanja, morjem prijaznosti in spoštljivosti se lahko tudi dve odrasli ženski pomenita, da si ne škodujeta, če si že ne moreta biti zaveznici. Sama imam bivšo taščo rada. Četudi sem ločena od njenega sina, ostaja dobra in skrbna babica hčerki in tudi za mene skrbi, kot bi bila njena hči jaz. Sem vesela, da jo imam.

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pišite na: info@svetovalnica.si.

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri