430 let ‘našega’ gregorijanskega koledarja

Gregorijanski koledar imenujemo tudi krščanski koledar ali zahodni koledar. To je sončni koledar, ki ga danes uporabljajo skoraj po vsem svetu.

21. 2. 2012

Zaradi netočnega julijanskega koledarja – dolžina srednjega leta je bila predolga, kar je povzročalo, da je pomladno enakonočje nastopalo vse pozneje v koledarskem letu, s tem pa je bilo zapleteno določanje najpomembnejšega krščanskega praznika velike noči – je papež Gregorij XIII. (papež 1572–1585) ustanovil posebno komisijo za izdelavo novega.

Glavna ustvarjalca novega koledarja sta bila neapeljski fizik ter astronom Luigija Lilia in nemški matematik in astronom Christopher Clavius.

Papež Gregorij XIII. (po njem se koledar seveda imenuje) je reformo koledarja razglasil 24. februarja 1582 z bulo Inter gravissimas.

Papeška bula (poseben papežev dokument) je imela naslednje odredbe:

  • Iz koledarja se spusti deset dni, tako da po četrtku, 4. oktobra leta 1582, sledi petek, 15. oktobra istega leta.
  • Prestopno je vsako leto, ki je deljivo s štiri, razen tista leta, ki so deljiva tudi s sto – od njih so prestopna samo tista, ki so deljiva tudi s 400.
  • Prestopno leto ima en dan več kot navadno (365 dni) – dan se vstavi konec meseca februarja.
  • Velika noč se zdaj računa po novem pravilu, glede na novi koledar.
  • Prvi dan v letu je 1. januar. Leta 1582 so gregorijanski koledar uvedli v Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Italiji. V Avstriji in z njo tudi v Sloveniji – brez Prekmurja – je bil koledar uveden leta 1584. Preskočili so s 7. na 16. januar.

Na Ogrskem (s Prekmurjem) je bil gregorijanski koledar uveljavljen leta 1587.

Pozneje so koledar sprejele tudi protestantske države (Velika Britanija leta 1752) ter nekatere neevropske države (Japonska 1873) in nazadnje pravoslavne dežele (Rusija leta 1918, Srbija z Makedonijo in Črno goro 1919, Grčija šele leta 1923).

Po gregorijanskem koledarju dolžina leta traja 365,2425 dneva.

Vsako leto je koledar napačen za 26 sekund, kar pomeni, da bomo do leta 4807 izgubili en dan oziroma nekoliko prej – zaradi s časom krajšanja solarnega leta se napaka minimalno povečuje.

Astronomsko gledano koledar ni bil najboljša izbira (kar je dal vedeti tudi sloviti astronom Nikolaj Kopernik), saj je že v tistih časih obstajalo nekaj koledarjev, ki so bili še boljši in natančnejši. Eden izmed njih je tudi sončev koledar iz konca 11. stoletja, perzijskega pesnika, pisatelja in astronoma Omarja Hajama.

Zanimivosti o koledarjih

  • Koledarji, ki so bili ali so še v rabi na Zemlji, so največkrat lunini, sončevi, lunisolarni, planetni ali poljubni. V uporabi je približno 40 različnih koledarjev.
  • Že leta 1475 se je astronom Regiomontan odzval vabilu papeža Siksta IV. (papež 1471–1484) in pomagal pri spremembi obstoječega julijanskega koledarja, a je leto zatem na žalost umrl in na novi koledar je bilo treba počakati še dobrih sto let.
  • Julijánski koledár temelji na tropskem letu (sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju. V veljavo je prešel leta 45 pr. n. št. Uporablja ga pravoslavna cerkev, zato novo leto praznujejo 14. januarja.
  • Lunin koledar je usklajen z gibanjem lune (lunine mene), primer sta muslimanski in islamski koledar. Novo leto po tem koledarju bo letos 30. januarja.
  • Sončev koledar temelji na opazljivih spremembah letnih časov, ki so usklajeni z gibanjem sonca; primera sta gregorijanski in Hajamov koledar.
  • Lunisolarni koledar je usklajen z gibanjema lune in sonca – primer je zelo zapleteni judovski koledar. Judovsko novo leto pa se letos začne ob sončevem zahodu 22. septembra. Judi praznujejo novo leto na 1. in 2. dan judovskega meseca tišrei, ki navadno pride na september ali oktober. Po judovskem štetju živimo v letu 5758, računano od božjega stvarjenja sveta.
  • Prav tako je lunosolarni kitajski koledar. Kitajsko leto zmaja bo odlično za vse posle, ki se jih bomo lotili. Začelo se bo 23. januarja 2012. Novo leto je vedno na 2. mlaj po zimskem solsticiju, kar je vedno enkrat med 22. januarjem in 19. februarjem.
  • Planetni koledar je določena časovna doba, ki temelji na več vidnih gibljivih telesih na nebu; primer je teden.
  • Perzijsko novo leto se začne na pomladno enakonočje, praznujejo pa ga že vsaj tri tisoč let. Praznujejo ga tudi v Iranu, Turčiji, Iraku, Afganistanu, Indiji, Pakistanu in drugih državah srednje Azije.
  • Majevski koledar ima 13 mesecev po 28 dni. Ker pa ima leto 365 dni, jim en dan v letu vedno zmanjka. To je zeleni dan, dan, v katerem se od starega leta poslovijo in pričakujejo novo leto. Po našem koledarju je to 24. ali 25. julij. Letos 21. december 2012 zaznamuje konec 5126-letnega ciklusa koledarja Majev. Številni na ta dan napovedujejo svetovno apokalipso, čeprav ni nobenih realnih znanstvenih dokazov, da bi se to lahko zgodilo.
  • Obstaja tudi nekaj koledarjev, usklajenih z gibanjem Venere. To so nekateri starodavni egipčanski koledarji. Uskladitev glede na Venero se je verjetno prvenstveno pojavila pri civilizacijah blizu ekvatorja, kjer se Venera dobro vidi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri