Petra Lajovic

Petra Lajovic

Sem Petra. Študentka drugega letnika Ekonomske fakultete. Odločila sem se, da ti o sebi napišem nekaj besed. Besed, ki morda ne bodo tako prijetno zvenele, morda tudi še niso bile izrečene, so pa del mene!
Ja, v teh letih nabralo se je veliko lepih, čudovitih, briljantnih stvari. Pa tudi tistih nekoliko manj. V knjigo življenja pišem svoje dni. Na poti puščam lastne sledi.
A da sem, da lahko živim svoje sanje, živim, hrepenim, upam in včasih že tudi malo obupam, se mora nekje vse začeti.
Stara sem dvajset let. Hvaležna za vse kar se mi na poti skozi življenje dogaja. Borka! Napisano z veliko in podčrtano. Tako pravita tudi moj ati in mami, ki do zadnjega nista vedela ali bosta drobno štručko povila ali me le v svojih srcih bosta nosila! Kot sem borka sedaj, bila sem tudi tedaj, in preživela. Je pa res, da v življenju potrebno prevzeti je odgovornost. Včasih potrebno sprejeti je odločitve, ki so tvegane. In prav pogum zdravnikov tiste snežene decemberske noči me je pripeljal nazaj v življenje.
Le-to mi je nizalo problem za problemov. Težave s črevesjem, ušesi, padec na glavo, ki je najprej nedolžno izgledal, a izkazalo se je, da tako nedolžen ni bil. Potrebno bilo je oživljanje. Sledila je noč čakanja. Noč upanja. In spet sem zmagala, borka.
Pa to še ni vse.
Kasneje sem še okužbo klopa staknila. Tisto konkretno. Na kliniki sem preživela kar nekaj dni, lahko jih štejem v mesecih. Na srečo sem jih kar nekaj pozabila. A zelo, zelo dobro mi je ostalo v spominu, ko po preiskavi pri kateri so mi poškodovali živec, več nisem hodila. In sem se zopet borila in prosila, naj me postavijo na noge, ker bi rada hodila. Borila sem se in z vajo in voljo ponovno shodila.
Po letih zatišja me življenje spet preizkuša. Postavili so mi diagnozo, celiakija. Gre za popolno prilagoditev hrane in življenja nasploh.
Življenje je nenehna borba. Zmaga pa tisti, ki se bori in ne obupa.
Nedavno mi je življenje dostavilo res grd paket. A ko zmečeš iz njega vsebino narediš prostor, da vanj začneš nalagati lepe stvari. Potrebno je le upati in zaupati. Tudi sama v tem obdobju močno upam in zaupam, da se stvari uredijo kot si želim in bom v paket začela nalagati lepe spomine.
Zato se bori tudi ti, upaj in nikoli ne obupaj na poti skozi življenje!!

Pokrovitelji

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri