Zakaj vpitje na moške ne zaleže

Veliko vzrokov je, zaradi katerih vas moški ne sliši, ko kričite nanj. Razvozljajte jih, pa boste lažje našle načine, da vam bo prisluhnil. (In zviševanja frekvence ni med njimi.)

27. 5. 2004

Nekako takole gre: Ženska vpije na moškega: “Vse je razmetano! Skrajni čas je, da pospraviva! Tvoje stvari ležijo vsepovsod! Če ne dava takoj prati, ne boš imel kaj obleči! Dajva! Takoj!” Moški sliši: “Bla, bla, da pospraviva, bla, bla, ležijo vsepovsod, bla, bla, takoj prati, bla, bla, bla, Takoj!”

Seveda je zgornji primer karikirana različica, vendar se je že vsaka znašla v podobni situaciji. Sorazmerno z naraščanjem višine in intenzitete glasu upada njegova pozornost in slušne zmogljivosti. Seveda se vprašamo, zakaj je tako. In če znamo odgovoriti na to vprašanje, smo že opravile težji del naloge.

Glasno še ne pomeni jasno

Prepoznali smo sedem razlogov, zaradi katerih moški ne slišijo, ko ženske vpijejo na njih. Vpitje jemljejo kot del igre Če gledate moške, kako se obnašajo, kadar so dobre volje ali sproščeni, vam je vse jasno – vpijejo, ko pade gol, ko dobijo igro; veselo in glasno se pozdravljajo na cesti in si mečejo prijazne žaljivke v obraz, ko se srečajo v domačem lokalu. Tako enostavno ne vedo (vsaj ne prvi hip), da je tisto, kar vi trobite, nekaj zelo resnega.

Pripravljeni so na reševanje

Kadar sliši moški kričati žensko, se ozira, da bi videl, od kod ji preti nevarnost. Prvi njegov odziv je, da jo skuša rešiti. Če boste zakričale: “Miš, miš!” se bo moški skoraj gotovo odzval tako, kot bi si želele. Vendar njegov reševalski instinkt zamre takoj, ko ugotovi, da nima opravka s takšne vrste kričanjem …

Vrača udarec

Moška reakcija v primeru napada je pogojena z njegovo skozi tisočletja pridobljeno tekmovalno naravo. Če boste povzdigovale glas, si bo to razložil kot poskus, da bi ga nadvladale. Seveda se bo temu uprl. Še posebno so na jakost glasu občutljivi fantje, ki so jih vzgajale dominantne matere. Vpitje prebudi v njih stare vzorce, v katerih se je vedelo, kdo je glavni.

Počuti se osramočenega

Najhuje je, če vpijete na svojega moškega pred drugimi, še posebno pred njegovimi prijatelji. To je popolnoma neproduktivna taktika. V najboljšem primeru je porinjen v položaj, v katerem brani vas – pred njimi; saj si želi, da bi jim bili vi všeč, in brani svoj ugled – pred njimi; pokazati mora, da ni copata. V najslabšem primeru bo šel v drugo skrajnost in pred vsemi pokazal, da takšnega vedenja ne misli prenašati. Oboje vodi do globokih zamer.

Ne ve, kaj ga je zadelo

Ponavadi se (nam) ženskam pripeti, da smo do stopnje, ko začnemo vpiti, že tako razburjene, da nam vse popusti, in zraven še neutolažljivo jokamo – to moškega popolnoma zmede. Po eni strani mu z vpitjem sporočamo: “Jezna sem nate! Sovražim te!” po drugi strani pa mu z jokom tožimo: “Zelo sem nesrečna, prosim, objemi in potolaži me!” To pač ni komunikacijska veščina, ki bi jo bilo dobro uporabljati – s komer koli.

Pridne punčke bodo šle v nebesa

Ves razvoj nam prav nič ne pomaga; družba lažje prenaša moške, ki kričijo, kot ženske, ki počnejo isto. Najbolj sumljive so tiste, ki odkrito izražajo jezo nad moškim. Če brez ovinkarjenja pokažemo občutke jeze, posebno do moškega, to občutno zmanjša našo podobo dame, ženskost, postanemo nematerinske, seksualno neprivlačne, skratka ‘zategnjene’; spremenimo se v čarovnice in kastratorke.

Zdi se mu, da pretiravate

(najbrž upravičeno). Zaradi takšnih in drugačnih družbenih vzorcev in pričakovanj ženske toliko časa tlačijo svojo jezo, dokler ‘loncu ne odnese pokrova’. Namesto da bi svojemu moškemu v rednih in zmernih odmerkih dozirale odmerek jeze, ki mu gre – in ga je tudi zmožen ‘predelati’, se ponavadi spremenimo v žensko, katere jezo merimo v kilotonah. Seveda se mu zdi jedrska eksplozija – ki ponavadi izbruhne ob manjšem incidentu – popolnoma pretirana in nepoštena.

Več škode kot koristi

“Ponadi se spravim na fanta, ko me daje PMS,” pove Tamara, 26. “Ne gre za to, da bi se takrat pojavili problemi, ampak šele v takem stanju zberem pogum, da povem, kaj me muči. Na žalost je to obdobje, v katerem zelo hitro planem v jok. Posledica tega je, da me fant ne jemlje resno, vse probleme skuša omiliti in vse moje skrbi pripiše hormonom. Seveda me potem sploh ne posluša.”

Psihologi odsvetujejo tak vzorec vedenja, saj vodi do nespoštovanja. Moški ne bo spoštoval ženske, ker se ‘ne zna kontrolirati’, ženska izgublja samospoštovanje, ker je nihče ne upošteva v tem smislu, da bi prisluhnil njenim skrbem in strahovom.

Jolanda, 30-letna plesalka, pravi, da čuti, da je sploh ne posluša, kadar ga do tega skuša pripraviti s kričanjem. “Res bi mu rada dopovedala, da se ne moreva zabavati do jutranjih ur ali povabiti prijateljev, če moram biti ob 7.30 sveža in spočita v studiu. Če je že pozno in je očitno, da se bo še kar zabaval, se mi kar zmeša.” Jolanda obenem priznava, da mu ne pride do živega. Ali gre domov z užaljenim moškim ali pa gre sama v posteljo. “Nazadnje se mi je utrgalo pri naju doma. Kričala sem nanj, naj spravi ven svoje prijatelje in ugasne luči in sem divje odkorakala v spalnico. Naredil je, kar sem hotela, vendar je odšel z njimi; tega pa nisem želela.”

Kričanje na partnerja je kontraproduktivno – ne le, da ponavadi ne dosežete tistega, kar želite (zahtevate); tudi vajinemu odnosu lahko zada nepopravljive rane. Tudi če moški stori tisto, kar ste od njega zahtevale med vpitjem, bo to na dolgi rok poškodovalo vajin odnos. Neprestano kričanje pomeni, da je nekaj hudo narobe. Nujno je, da se v miru pogovorita in pogledata, kje sta in kaj se z vama dogaja.

Če boste neprenehoma kričale nanj, bo postal imun na vašo komunikacijo. Kričati boste morale vedno glasneje in dlje, da boste sploh kaj dosegle. Čez določen čas vas sploh ne bo več upošteval.

Srednja pot

Poiskati moramo zdrave načine, na katere lahko izrazimo svojo jezo. Če ženske zelo dolgo zatiramo svojo jezo, to privede do zelo silovite eksplozije čustev. Potem razbijamo krožnike, kričimo ali pa zbežimo. Vsa nakopičena jeza je prišla na dan v silovitem izbruhu. Moškega tak izbruh kar odnese proč, ženska pa se počuti še bolj frustrirano in žalostno. On jo prične ignorirati, ona pa se potegne vase, zavedajoč se, da ji še enkrat ni nihče prisluhnil.

Mirjam, 32, si je redno vzela pravico, da je kričala na svoje fante. “Izgubila sem spoštovanje do tistih, ki so to prenašali, in izgubila sem tiste, ki tega niso bili pripravljeni prenašati. Ni me preveč prizadelo, dokler me ni zapustil čudovit fant, ki mi je povedal, da enostavno ne zmore prenašati mojih divjih izbruhov.

Takrat sem se odločila, da bom skušala nekaj spremeniti. Vpisala sem se na jogo in kick-boxing, da bi potrošila to ‘noro’ energijo in zmanjšala stres. Po skoraj letu dni sem se bila spet pripravljena spustiti v zvezo – vendar tokrat drugače. Zavestno sem se odločila, da bom spregovorila o problemih, ko se ti pojavijo. “Če to ne bo pomagalo,” sem si mislila,”pač ni pravi.”

“Pred dvema letoma sem srečala čudovitega moškega. Ja, res sem včasih zelo jezna nanj, vendar skušam o tem spregovoriti takrat, ko sem mirna. Prvič v življenju imam občutek, da me moški v resnici posluša in – sliši."

Nataša Pevec

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri