Samurajski kodeks: Kako pravi bojevnik opravi s svojo sitno ženo?

Japonska kultura velja za edinstveno, kar pogosto povezujejo s specifičnim zgodovinskim razvojem in otoško lego države.

Samurajski kodeks: Kako pravi bojevnik opravi s svojo sitno ženo? (foto: shutterstock) shutterstock
2. 1. 2013

Narod - z vodo ločen od celinske azije - je poleg politike izolacije (sakoku), ki izvira iz časa šogunov med letoma 1639 in 1854, globoko zaznamovala tudi nenadna družbena sprememba, ki jo je sprožila vojaška vladavina z uveljavljanjem položaja 'force majeure', kasneje pa tudi nenehna indoktrinacija družbe za ideologijo vojaškega političnega režima.

In prav ta svojskost japonske kulture do dandanes ostaja vir naših fascinacij.

Skrivnost največjih zmagovalcev

Vsem, ki bi si radi ustvarili kar najbolj pristno podobo o Japonski in japonski družbi, lahko v branje med drugim priporočimo Samurajski kodeks z japonskim naslovom Bušido šošinsu (kar pomeni 'bušido za začetnike'). Avtor kodeksa je Taira Šigesuke, konfucijanski učinjak in vojni strokovnjak, ki se je rodil leta 1639 - leto po implementaciji izolacijske politike - in umrl leta 1730, kar pomeni, da je živel v času, ko je tokugavski mir dosegel vrhunec.

Samurajski kodeks dejansko predstavlja presenetljivo natančno ogledalo mnogih značilnosti in navad sodobne japonske družbe, saj se opira na več stoletno tradicijo ugleda in moči, ki sodita med najbolj ključne dejavnike pri oblikovanju moralne drže Japoncev.

V tej tristo let stari knjigi je mogoče na prvinski način spoznavati pot pristnega japonskega bojevnika, z nekaj malega miselne okretnosti pa najti tudi vzporednice z vsakdanjim življenjem.

Priročnik te bo naučil ločiti med strahopetcem in zmagovalcem, med šarlatanom in pravim bojevnikom ter med dobrim in slabim človekom. Kodeks pa se - kako zanimivo - loteva tudi vprašanj zasebnega, poklicnega in širšega družbenega življenja.

Med drugim tudi odnosov.

Tisti, ki pretepa ženo, je strahopetec!

V nadaljevanju si zato izposojamo enega zanimivejših odlomkov iz priročnika o odnosu bojevnika do njegove žene:

"Če bojevniku obnašanje njegove žene ni po godu, ji mora povedati razloge za to in ji razložiti bistvo težave tako, da ga bo razumela. Če gre za manjšo težavo, ji bo razumljivo odpustil in spregledal spodrsljaj, če pa se žena dlje časa vede nespoštljivo in je ni več moč prenašati, se bo v skrajnem primeru ločil in jo poslal nazaj k staršem. Ampak res v skrajnem primeru.

Če ne upoštevate tega nasveta in raje zmerjate ženo, ki bi jo morali častiti kot gospodarico hiše, ste po naravi bliže mladeničem z ulice kot pa viteškemu bojevniku. Še bolj zavrženo pa ravnajo strahopetni bojevniki, ki se nad ženami znašajo s pestmi in celo meči.

Ženska, ki se je rodila v bojevniški družini, ne bi nikoli dovolila, da jo kdo pretepa, če bi bila moški. Ker pa kot ženska velja za manjvredno, ji ne preostane drugega, kakor da molče trpi udarce in žalitve. Pogumen bojevnik se nikoli ne bi znašal nad nekom, ki ne more udariti nazaj; vsi tisti, ki to počnejo so strahopetci."

In naj te še enkrat opozorimo na dejstvo, da zgornji zapis izvira iz kar 300 let starega priročnika za samuraje ;)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri