“Z romantiko imamo nekaj manjših težav,” je v imenu moške vrste priznal Matej, priložnostni cosmo vohun.
Drage moje, ni nam pomoči. Priznam, da se mi romantika zdi rahlo nepotrebna: prstan v kosu torte, na dnu kozarca, bonboniera v obliki srca, svečke ob postelji, lističi vrtnice na postelji ... Nasmejijo me presladka SMS-sporočilca, razglednice s sončnim zahodom in objetim parom, posvetila v zbirki poezij.
Prepričan sem, da obstaja romantični gen, ki ga podeduje redko kateri moški.
Romantični trenutki so zame preveč teatralni, se pa zjokam, ko se za mesec dni posloviva na letališču. V jok me spravijo tudi razne krivice. Znam trpeti z njo in zanjo, a njena odišavljena, ‘poljubčkana’ pisemca, prepolna prebodenih src, me vedno spravijo tudi malo v smeh. Nanje ji odgovarjam s praktičnimi darilci. Mislim, da se lepo dopolnjujeva.
Matej, cosmo vohun
