Lepota Promocijsko sporočilo

Tega o kremah za zaščito pred soncem zagotovo nisi vedela!

4. 7. 2018
Tega o kremah za zaščito pred soncem zagotovo nisi vedela! (foto: Profimedia)
Profimedia

Sonce te lahko grdo ugrizne: prekomerno sončenje lahko povzroči opekline, pegavost, zmanjšanje elastičnosti, fototoksične reakcije in druge poškodbe kože. Beri dalje, da se temu izogneš.

Zakaj je zaščita tako pomembna?!

Zaščita je pomembna!

Si pripravljena na sonce? Sonce te lahko grdo ugrizne. Če je izpostavljanje dolgoletno in prekomerno, lahko vodi do pospešenega staranja kože in celo nastanka kožnega raka!

Poletne dneve torej uživaj v prijetni senčki, zaščitena z oblačili iz goste tkanine, velikim slamnikom in sončnimi očali (Ne pozabi: tudi pod drevesom te lahko opeče!). V tvoji torbici naj bo poleti tudi vedno krema za zaščito pred soncem, če mu boš izpostavljena več kot 10-15 minut.

Česa o kremah za zaščito pred soncem še nisi vedela?

Pogovor z magistro farmacije Nino Pečak, razvojnico iz Kozmetike Afrodita, nam je dal misliti!

Za doseganje SPF 50 v primerjavi s SPF 30 je treba v pripravkih za sončenje vgraditi kar 50-150% več UV-filtrov.

Zaščita je sicer teoretično daljša, npr.:

Primer izračuna za Fototip II – čas lastne zaščite (brez uporabe zaščitnih sredstev) je 15 min:

SPF 30 - 15 min x 30 = 450 min (7,5h)

SPF 50 - 15 min x 50 = 750 min (12,5h)

Pa res moraš biti zaščitena 12,5 ur na dan? In obenem – če se res nameravaš cvreti na soncu (kar ti odsvetujejo tako zdravniki kot farmacevti), se vprašaj, ali se boš morda v tem času kaj znojila, kopala, prhala, brisala z brisačo, oblačila takoj po nanosu kreme … Vse našteto namreč bistveno zmanjša učinkovitost zaščitnih izdelkov, zaradi česar je potreben večkratni nanos!

Kaj pomeni kratica SPF oz. ZF?

SPF (Sun Protection Factor oz. Zaščitni Faktor). 

"To je vrednost, ki označuje 'moč' proizvoda za zaščito pred sončnimi opeklinami kože, torej zaščito pred UVB-žarki (saj le-ti povzročajo sončne opekline). Vsak izmed nas ima svoj fototip kože, od česar je odvisen čas lastne zaščite (to je čas, ki ga lahko preživimo na soncu brez zaščitnih izdelkov za sončenje, pa kljub temu naša koža ne utrpi poškodb).

V naših krajih je običajen fototip II, ki ima čas lastne zaščite približno 15 min).

SPF nam torej teoretično pove, kolikokrat dlje od časa lastne zaščite kože je naša koža na soncu zaščitena. Poleg zaščite pred UVB-žarki mora izdelek za sončenje tudi vsebovati zaščito pred UVA žarki (poškodbe le-teh niso vidne takoj, vendar so prav tako nevarni, saj prodirajo bolj globoko in povzročajo fotostaranje ter povečujejo možnost za nastanek kožnega raka)," mag. farmacije Nina Pečak, razvojnica iz Kozmetike Afrodita.

Torej res potrebuješ zaščitni faktor 50?

Res potrebuješ dnevno kremo in puder z UV-zaščito?

V svoji dnevni kremi ne potrebuješ zaščitnega faktorja – dodatnih kemikalij, s katerimi vsak dan obremenjuješ svojo kožo, če si izpostavljena za kratek čas (do 15 minut) soncu le zjutraj, ko prideš v službo, in popoldne, ko se vračaš.

Če se v službo voziš s kolesom ali hodiš peš in si izpostavljena soncu več kot 15 minut, pa si le namaži obraz s kremo za zaščito pred soncem, ne pozabi pa tudi na roke, dekolte in noge, če si dolge hlače zamenjala za kratke.

Večina pudrov (tekočih ali v prahu), vsebuje titanov dioksid kot pigment za toniranje in prekrivanje, je pa tudi UV-filter. Nemalokrat so v omenjenih izdelkih dodani še drugi UV-filtri.

"Če bi uporabljala negovalno kremo z UV-zaščito, nato pa še puder, bi nanesla na kožo celo paleto UV-filtrov, kar bi bilo absolutno nepotrebno in tudi nesmiselno, saj velikokrat različni filtri med seboj sploh niso kompatibilni in se destabilizirajo, kar zmanjša njihov učinek," opozarja magistra farmacije Nina Pečak, razvojnica iz Kozmetike Afrodita.

Ko izbiraš kremo za sončenje, si odgovori na naslednja vprašanja!

Mag. farmacije, Nina Pečak, razvojnica iz Kozmetike Afrodita opozarja, da ni vsaka krema za vsakogar, in svetuje, da si pri izbiri kreme za zaščito pred soncem odgovoriš na naslednja vprašanja:

1. Kakšne so moje načrtovane aktivnosti (plavanje, sončenje, tek, pohodništvo,..)?

"Glede na to izberemo tip izdelka, ki nam najbolj ustreza npr: za plavanje bomo verjetno izbrali vodoodporen izdelek, za pohodništvo kakšno lažjo emulzijo, za katero ni nujno, da je vodoodporna," predlaga naša sogovornica iz Kozmetike Afrodita.

2. Kakšen je fototip moje kože?

Temnejša koža ima dalji čas lastne zaščite, svetlejša krajši čas.

"V našem prostoru je najbolj običajen fototip kože fototip II (čas lastne zaščite 10 - 20 min). Glede na ta čas in na čas, ki ga nameravamo preživeti na soncu nam pomaga določiti izbiro ustreznega SPF-a. Torej, če je čas lastne zaščite 10 min in izberete SPF 30 pomeni, da je v teoriji vaša koža na soncu zaščitena do 300 min (5 ur).

Vendar v praksi imamo zaščito približno 60% izračunanega časa, saj ne smemo pozabiti še na naslednje faktorje: (znojenje, otiranje z brisačo, prhanje,..). Ti bistveno zmanjšajo učinkovitost izdelkov za sončenje, zaradi česar je v praksi potreben ponoven nanos vsake 2-3 ure oziroma po vsaki izmed teh aktivnosti," opozarja mag. farm. Nina Pečak, razvojnica iz Kozmetike Afrodita.

Kaj storiti, da se koža na soncu ne bo odzvala z izpuščaji, srbežem, madeži?

Trpiš za fototoksičnimi reakcijami – prizadetostjo kože zaradi reakcije med sončnimi žarki in snovmi, ki jih nanašaš na kožo ali zaužiješ v času sončenja?!

Med kozmetičnimi izdelki so to največkrat parfumi in kozmetični izdelki, ki vsebujejo šentjanževko. Za nastanek fototoksičnih reakcij pa so nemalokrat odgovorna tudi različna zdravila ali prehranski dodatki (zdravila za sistemsko zdravljenje aken, peroralni antidiabetiki, nekateri antibiotiki, nesteroidna protivnetna zdravila, prehranski dodatki, ki vsebujejo šentjanževko ...).

Če uporabljaš kakršne koli prehranske dodatke ali zdravila, se pred odhodom na sonce dobro prepričaj, ali morebiti sodijo med pripravke, ki povzročajo fotosenzibilnost, med izdelki za sončenje pa izbiraj izdelke brez parfuma ali odišavljene s hipoalergenim parfumom.

Kako boš dobila dovolj vitamina D?

"Čez poletje dobimo dovolj vitamina D že z naključnim izpostavljanjem soncu. Za večino ljudi zadošča že približno 15 minut izpostavitve obraza, rok in podlahti soncu v času pred 11. uro dopoldne in po 16. uri popoldne. Daljše bivanje na soncu žal ne ustvarja neomejenih zalog vitamina D, ki bi jih lahko porabila čez zimo," odgovarja dermatologinja Blanka Zagoričnik Opara, dr. med., iz Dermatološkega centra Derm.

Se ne moreš znebiti vodoodporne kreme za sončenje?

Vprašali smo dermatologinjo: S čim naj zvečer odstranim vodoodporna sredstva za zaščito pred soncem, saj je po prhanju z vodo in milom na moji koži še vedno nekakšen film? Naj si vsak večer naredim piling?

"S pilingom bi si le poškodovala kožo, ki je že tako poškodovana od sonca! Priporočam ti čiščenje z blagimi odstranjevalci ličil, lahko tudi z mlekom in s tonikom," odgovarja Blanka Zagoričnik Opara, dr. med., spec. derm.

Katere so najpogostejše napake pri izpostavljanju soncu?

"Prekomerna izpostavitev soncu, športne aktivnosti v času najmočnejšega sonca, zaščitne kreme na nanašamo dovolj na debelo, mazanja ne ponavljamo po športnih aktivnostih in po vsakem kopanju," Blanka Zagoričnik Opara, dr. med., spec. derm.

Pri poletni negi tvoje kože ne pozabi na dvoje:

1. Poleti je koža bolj izsušena, zato ji posvečaj več nege.

Izbiraj kreme, ki kožo navlažijo. Enkrat tedensko si lahko privoščiš piling telesa, ki odstrani mrtve celice na koži. Tako se lahko koža bolj obnavlja in sestavine iz krem bolje prehajajo.

2. Če si obiskovala kakšne programe za hujšanje in zmanjševanje celulita, ustrezne kreme za nego uporabljaj tudi doma.

S tem se podaljšaš učinek terapij, ki so jih izvajale v salonih.

Fotograifje: profimedia