Parfumi in dišave: Vse raje imamo naravne!

Steklenička parfuma, ki s svojo vsebino odgrinja močne spomine, ima tudi zelo zanimivo preteklost.

Parfumi in dišave: Vse raje imamo naravne! (foto: Shutterstock.com, promocijsko gradivo, all-about-fashion) Shutterstock.com, promocijsko gradivo, all-about-fashion
16. 11. 2012

Mistika, čarobnost, dim ... s temi besedami lahko opišemo v meglo zavito rojstvo parfuma in prvo uporabo dišav, saj so aromatična zelišča sprva zažigali v religiozne namene. Tudi današ­nje poimenovanje 'parfum' izvira iz tega obreda, saj izhaja iz latinskih besed 'per fumus', kar pomeni 'skozi dim'.

Kot del priprav na ljubljenje so prvi parfum v posvetno življenje vključili Egipčani, opazen prispevek k parfumeriji pa je – tako z vpeljevanjem novih sestavin kot z raziskovanjem tehnik pridobivanja dišečih izvlečkov – prinesla islamska kultura. Islamski trgovci so imeli dostop do različnih začimb, zelišč in drugih sestavin za dišave (jasmin, agrumi ...), hkrati pa so cenili znanost, ki je iskala cenejše načine za proizvodnjo dragih dišav.

Arabski kemiki so odkrili veliko tehnik, ki so še danes pomembne za izdelavo parfumov, med njimi tudi destilacijo, izparevanje in filtriranje. Prav zato nekateri za začetnika parfumske industrije štejejo islamskega kemika Al-Kindyja (9. st), ki je z raziskovalnim delom odkril veliko število receptov za parfume, kozmetiko in farmacevtiko. Več kot sto jih je z metodami in pripomočki za izdelavo opisal v knjigi Book of the Chemistry of Perfume and Distillations.

Parfum za zdravje

V Evropo so parfumi z arabskimi trgovci in vrnitvijo križarjev pripotovali šele v 12. stoletju, pred tem pa dišave niso bile zaželene in dovoljene, saj so jih pri svojih obredih uporabljali le duhovniki in zdravniki. Znanje o parfumih je prispelo še nekoliko pozneje. Prvi, ki so izdelali sodobnejši parfum, so bili Madžari.

Konec 14. stoletja so po naročilu kraljice Elizabete Madžarske zmešali alkoholno raztopino ter dišavno olje rožmarina in nastala je madžarska dišeča vodica, ki je hitro postala priljubljena pri visokem plemstvu po vsej Evropi. A ni bila le parfum – priporočali so jo za ustno higieno, čiščenje rok pred obredom (saj veš, jedli so brez pribora), prekuhavanje perila ...

Umetnost parfumerije je zacvetela v Italiji v času renesanse (16. st.), saj so z dišavami prikrivali telesne vonjave in neprijeten smrad z ulic. Za to jim je dobro služil pomander, kroglica jantarja, mošusa ali drugih dišav, ki so jo večkrat nosili na ogrlici v istoimenskem obesku iz zlata ali srebra.

Italijansko znanje se je v Francijo preselilo s Katarino De Medici, saj jo je na oddihu v Grassu ob počitku zmotil grozljiv vonj po kožah, ki so jih sušili v bližini. S seboj je imela tudi osebnega parfumerja, ki je težavo odpravil tako, da ji je nadišavil rokavice. Trend se je hitro razširil med francoskimi plemiči, in ker je bilo podnebje ugodno, so tam začeli gojiti neroli, brin, jasmin ...

Pokrajina Grasse v Provansi je tako postala center evropske proizvodnje dišav in kozmetike. Prvi nosovi so izhajali prav iz usnjarske industrije, saj so bili vešči izdelave izvlečkov iz rastlin.

Dišava za vsako

Šele v 20. stoletju so parfumi postali del masovne potrošnje in si je vsaj enega za posebno priložnost lahko privoščila vsaka ženska. Pred tem so le nekatere znamke, npr. Coty in Yardley, izdelovale lahkot­nejše dišave z naravnimi notami. Industrijska revolucija je rodila nove izume, ki so razvijali moderno kemijo in postavili bazo za parfume, ki jih poznamo danes.

Sintetični parfumski izdelki so sprva nadomestili le določene drage ali redke sestavine, pozneje pa vse več naravnih. Pojavile so se luksuzne stekleničke in rodile so se prve zvezde med parfumi: leta 1921 je Ernest Baux za Coco Chanel ustvaril danes legendarni Chanel No.5. Coco je verjela, da bi morala ženska nositi parfum povsod, kjer želi biti poljubljena. Morda se prav zato danes vsakih 30 sekund proda steklenička tega kultnega parfuma in je parfumska industrija vred­na 10 bilijonov dolarjev.

Diši nam naravno

Čeprav imamo ženske doma v povprečju šest različnih dišav za različne priložnosti, pa jih vse več uporablja tudi naravna dišeča olja – tako kot so jih naši predniki v času rojstva dišav. 

Te vodice imajo naravne sestavine, saj združujejo aromatične esence sadežev in semen, dišavne esence ter eterična olja. Poleg tega, da odišavijo, lahko pripomorejo tudi k spremembi počutja: poživijo, sprostijo, pričarajo pozitivno razpoloženje ...

Izbrali smo nam najljubše:

  • Melvita Toaletna vodica Gardenija – Ylang-Ylang: nežno sadna cvetlična dišava. Združuje izrazit vonj gardenije s svežino mandarine ter polnostjo ylang- ylanga, vanilje in kardamoma.
  • Lush Karma Parfume v sebi skriva mešanico veličastnih eteričnih olj za lepše življenje, polno ljubezni. Je tudi najljubša dišava Jadranke Juras – všeč so ji njene orientalske note.
  • Weleda Wildrosen-Deodorant lahko uporabljaš namesto običajnega dezodoranta ali kot dišavo za telo. Vsebuje čista eterična olja za svežino in dobro počutje.

Besedilo: Nika Veger

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri