Nagradno: Koliko si stara?

2. 2. 2009
Nagradno: Koliko si stara?

Ali poveš po pravici ali prikriješ kakšno leto ali dve? Se na splošno bojiš staranja ali si zaenkrat še prepričana, da je čas, ko te bo 'to' doletelo, še neskončno daleč?

Kar nekaj vas je bilo, ki ste se na naš nagradni izziv odzvale in nas prijetno presenetile s svojimi razmišljanji.

Razmislek se bolj izplača

In seveda smo že vajeni, da je odziv na malce zahtevnejše izzive (v primerjavi z nagradnimi igrami, v katerih so nagrade v resnici manj privlačne, naloge precej lažje, možnosti, da ste dejansko izžrebane pa pogosto celo 1:500) precej manjši, pa vendar – naj povemo, da vam je lahko žal, da niste sodelovale, saj je bila možnost, da v tem nagradnem izzivu dejansko pridete do nagrade, kar 1:1. Povedano drugače: Vse, ki so poslale vsaj stavek ali dva na dotično temo, so že avtomatično postale naše nagrajenke.

Naše tokratne nagrajenke

Od vseh sodelujočih smo po tehtnem premisleku izbrali naslednje tri, ki bodo po pošti prejeli darilni paket Dove:

  • Adrijana Simončič iz Šmarjeških Toplic
  • Mojca Tabor iz Brežic
  • Marinka Detečnik iz Podgorja

  • Valerija Simončič iz Šmarjeških Toplic
  • Saša Grujič iz Idrije
  • Anita Stankovič iz Postojne
  • Marja Drežnjak iz Cerkelj ob Krki
  • Jelka Vrhunec – Topolovec iz Vrhnike
  • Marija Žitnik iz Vodic
  • Nataša Pucko iz Murske Sobote
  • Petra Horvat iz Črenšovcev
  • Tanja Kornet iz Ljubljane
  • Nevenka Stojanovič iz Celja
  • Jelena Vinko iz Brežic
  • Melilta Raguž iz Ljubljane

‘Koliko si torej stara?’

Preberi si nekaj razmišljanj naših nagrajenk

Najprej tri zmagovalne, nato pa še nekaj dragocenih vpogledov nekaterih drugih udeleženk o njihovem odnosu do staranja!

"Pred časom sem delala v lokalu in tam je seveda vprašanje vsakega moškega tudi to, koliko let imam. Čeprav jih nisem imela veliko in sem mnenja, da tudi če bi jih imela 80, se ne bi imela česa sramovati (ženske bi morale biti ponosne da dočakajo toliko let, ne pa, da se let sramujejo), mi je vprašanje začelo presedati. In potem sem enostavno odgovorila z vprašanjem:

"Koliko let bi mi pa ti dal?"

In drage moje, verjemite, da se je skoraj vsak krepko zamislil. Ker - čeprav se moški marsikdaj delajo pogumne, jih je postalo strah, da bi me z leti, ki bi mi jih pripisali, užalili in to ne glede na to, ali bi mi dali preveč ali premalo let.

Navadno so mi nato prisodili kar nekaj let manj in veste kaj sem jim odgovorila?

"Če bom čez dvajset let še vedno videti toliko mlajša, bom prav zadovoljna!"

Če so si potem le upali še enkrat vprašati po moji dejanski starosti, sem jim to seveda povedala. Iz tega potem nihče več ni delal nikakršnega 'pompa', sama pa se mimogrede dobila še informacijo o tem, kako izgledam :)

Je pa res, da je mnogo žensk močno obremenjenih s svojo starostjo. Jaz sem svoje prve sive lase našla že pri okoli 18 letih, sedaj, nekaj let pozneje, pa imam sive že cele pramene. Pa kaj naj? Ko nekatere ženske to vidijo, se popolnoma zgrozijo, češ da se one pri petdesetih 'sekirajo', če najdejo kakšen siv las, jaz pa imam toliko sivih pri polovičnih letih. Pa si ob tem mislim: Toliko bolj pomembnih stvari je v življenju, zaradi katerih se človek zares lahko obremenjuje, zato se zaradi tako obstranskih gotovo ne bom. Obstajajo barve za lase, poleg tega pa vem, da je to podedovano.

Tako da ženske, bodite ponosne nase in ne skrivajte preveč svojih let. In iz lastnih izkušenj: Če se boste v svoji koži dobro počutile, jih boste kazale precej manj!!!"

Adrijana iz Šmarjeških Toplic

"Zelo zanimiva tema, ko se človek lahko razpiše o nečem, kar je nam položeno že v zibelko. Ne bi se strinjala s trditvijo, da smo ženske občutljive na leta in staranje, raje bi rekla, da nas prizadanejo posledice staranja, ki pa so tako ali tako bolj ali manj napihnjene oziroma se jih pretirano poudarja. Dandanes nam je na voljo nešteto izdelkov in pripomočkov, ki naj bi naš videz ohranjali za večno mlad. Če pa se po navdih obrnem v zgodnja leta, ko je bila rojena moja stara mama, ki je dopolnila že častitljivih dvainosemdeset let in v svojem življenju svojemu obrazu še ni privoščila kakršnekoli kreme ali ‘žavbice’, pa hitro ugovotovim, da je njen obraz zelo lep. Pa se v njenih najstniških letih ni prav nič poudarjalo, kaj bi morale najstnice storiti, da bi bila njihova koža sijoča, brez aken in podobnih nevšečnosti, ampak so se predvsem ukvarjali z dilemo, ali bodo naslednji dan imeli kaj dati na mizo in otrokom privoščili tako potreben obrok, ali bodo čevlji, ki jih je nosilo že nekaj njenih starejših bratov in sestra še zdržali dve ali tri sezoni ...Veliko je bilo vsakodnevnih zagat, vendar življensko nujnih. Danes pa se pogovarjamo o vseh mogočih presežkih. Ne vemo več, kam bi zlagali vse ‘silne’ obleke in nikoli nimamo v hiši zadosti omar za čevlje. Lepoto in večno mladost bi morali ceniti kot bolj notranjo kvaliteto in biti ponosni na svoja leta. Ker prav gotovo smo, in to ne glede na svoja leta, naredili veliko lepega zase, za druge, za svoje najbljižje.

Jaz lahko pri svojih petintridesetih letih naštejem že kar nekaj svojih dosežkov, pa pri tem ne mislim na tiste, karierno orientirane, ki imajo zame neprecenljivo vrednost: trdna ljubezen, nosečnosti, dve hčeri, topel dom, prijatelji ... vse to mi zelo veliko pomeni, me krepi, mi daje nove moči in tako se vidim lepo, od znotraj in upam, da to izžarevam tudi navzven. Vedno želim pomagati drugim, pa četudi morda že samo z lepo besedo in kančkom upanja. In upam, da bom to svojo lepoto samo še nadgrajevala in bila tudi čez trideset let ali več še vedno lahko ponosna nase, na svoje najbližje in na svojo lepoto ter večno mladost."

Mojca iz Brežic

"Do zdaj sem še vedno povedala svojo starost po resnici(20) in upam, da jo bom še naprej.

Že pred časom sem prišla do spoznanja, da se je nespametno bati stvari, ki jih ne moreš spremeniti ali/in zaustaviti. Čas spada mednje.Ravnam se po izreku: "Who forces time is pushed back by time; who yields to time finds time on his side." Zato se ne bojim staranja, ampak sem se z njim sprijaznila. V življenju je preveč drugih stvari, ki zahtevajo mojo pozornost in se ne sekiram zaradi tistih, na katere nimam vpliva.

Zato se mi zdi tudi neumno pomlajevanje z botoksom in lepotnimi operacijami izključno v estetske namene. Časa ne moreš zadržati, lahko se samo slepiš, kako mlada da zgledaš s par injekcijami botoksa v sebi, pa pravzaprav izgledaš kot nagačen klovn. Nasprotno pa z občudovanjem pogledam čisto navadno starejšo žensko, katere čeprav že postarani obraz žari zaradi dejstva, da ne poskuša ustavljati časa z dragimi in neučinkovitimi kremicami, temveč se veseli življenja in vseh reči, ki jih še lahko počne, namesto da se jezi zaradi staranja."

Marinka iz Podgorja

"Nikoli nisem razumela, zakaj je starost za žensko nekaj slabega. Staramo se vendar vsi, to je del življenja. Le da to nekateri sprejemamo, drugi pač ne. Zdi se mi, da bi morala ženska s ponosom povedati, koliko je stara, saj z leti pridobivamo modrost in izkušnje in ni več mladostne zaletavosti. Sploh pa, menda imajo moški raje starejše ženske, ker so te boljše pri seksu...Torej, zakaj si ne bi dodale leta ali dve?:) "

Valerija in Šmarjeških Toplic

"Jaz bom svoje mnenje namenila samo ženskam, ker se moški itak nekako 'šlepajo' ob nas celo življenje in zato njihovo šarmiranje ne more šteti za adut staranja.

Čas je za ženske, ki smo celo življenje (ene bolj, druge malo manj) nezadovoljne z našimi napakicami, pa naj si bo to celulit, prekomerna teža ali nečista koža, zelo pomemben. Vendar se šele v srednjih letih začnemo zares zavedati, kaj sploh pomeni. Pomeni namreč, da se na ulici za tabo ne obračajo več, čeravno imaš na sebi še tako priznane blagovne znamke, pomeni, da v službi pri nepomembnem klepetu določenih besed ne razumeš oz. si ne predstavljaš, kaj za vraga pomenijo, pomeni pa tudi en kup izkušenj, ki jih nosiš v sebi in so samo tvoje in si na to prav zares lahko ponosen. Osebno se niti ne želim več vrniti v mladostna leta, pa ne zato, da jih nisem zanimivo preživela, ampak zato, ker z vsakim letom osebnostno bolj rastem, bolj čutim, da sem na pravi poti in se počutim vse močnejšo. Tudi opazne gubice okoli oči me ne motijo več - pač dozorevam in tako je prav. A sprejemanje teh dejstev še ne pomeni, da se lahko kar zapustimo. Pri bolj izkušenih je negovanost na prvem mestu – ker je opazna. Vsak mlad človek je lep in to brez dodatkov, starejši pa je lep, če se dobro počuti, kar se jasno vidi tudi navzven, pri čemer mu je negovanost lahko v izdatno oporo."

Petra iz Črenšovcev

“Sama nimam potrebe da bi prikrivala svoja leta, saj pri svojih 27 letih zgledam (baje) precej mlajša, tako, da imam zaradi let, ki jih kažem, ravno nasprotno težavo, kot večina drugih žensk, namreč: precej bolj se moram dokazovati pri delu in podobno. Je pa res da vsako leto spoznavam tudi vse večje prednosti svojega mladostnega videza. Ko pa pogledam svojo mami, občutim njene gubice kot ponos na to, da je vzojila tri prelepe hčere, da je v svojih štiridesetih diplomirala, da si upa leteti z zmajem ...

Starost povezujem z milino, spoštovanjem, odgovornostjo in predvsem z načinom življenja, saj se le ta odraža v starosti in določa, kako privlačne ali odbijajoče bodo poteze obraza in telesa, ki ga nosi.”

Saša iz Idrije

"Mislim, da se ženske ne bi smele toliko obremenjevati z vprašanjem 'koliko si stara', saj nam to samo škoduje. Več kot o tem premišljujemo, bolj se nam zdi, da se vse prehitro staramo. Ko nas torej kdo vpraša: 'koliko smo stare', je najbolj prav, če na vprašanje odgovorimo s ponosom. Sicer pa so odzivi na naše odgovore pogosto relativni. Ko si še zelo mlad si vesel, če ti nekdo reče, da imaš več let, kot trenutno jih kažeš (npr. pri šestnajstih bi rad bil videti že 18). Če si pa v najboljših leti, boš malce bolj vesel, če ti kdo reče, da imaš manj let, kot jih resno imaš (npr. imaš jih 45 let, pa so mnenja, da jih kažeš komaj 40)."

Anita iz Postojne

“Z leti nekaj pridobimo in tudi nekaj zgubimo. Tudi sama prihajam v leta, ko pridejo prve gubice, in ko se zdi najhujše, če ti nekdo reče, da si se postaral. Vsakomur je to težko sprejeti, drži pa, da se na to tudi vsak drugače odziva. Ženske bi rade postavile v ospredje svoje druge vrline in čare, ki pridejo z leti, moški pa z leti vse bolj tekajo za ženskami – zdi se, kot da jim bije zadnja minuta in da morajo hipno še vse izkusit.”

Majda iz Cerkelj ob Krki

"Sama se ne obremenjujem s staranjem in z leti, ker stara si toliko kolikor se počutiš stara (kolikor si stara v srcu ) in ne toliko kot ti piše v osebni izkaznici. To skrivanje let žensk mislim, da prihaja iz preteklosti, ne vem pa zakaj so skrivale (in še vedno mnoge skrivajo) svoja leta. Kot da bi bila ženska pri 40 letih že za na odpad."

Marija iz Vodic

"Ob vprašanju 'Koliko si stara?' se vedno rada pošalim, da vsako leto štejem eno zimo več (namreč rojstni dan imam proti koncu leta), vendar kasneje odgovorim iskreno na vprašanje. S tem vprašanjem me ni nikoli nihče užalil in vedno sem nanj odgovorila.

Skoraj desetletje nazaj, ko sem bila še mladoletna ali ravno polnoletna in sem hotela v kakšen disko, sem si prištela nekaj let, da sem lahko vstopila v svet zabave in plesa. :)

Sedaj ko je za menoj že dodiplomski študij in končujem podiplomski študij iskreno odgovorim koliko let štejem in tega ne prikrivam. Na splošno se staranja ne bojim, ga smatram kot cikel, ki je neizogiben in bolje ga je sprejeti takega, kot pa da bi se s tem tako obremenjevala, da bi mimo mene odšle druge prijetne stvari. Staranja se ne bojim, sem ga sprejela, da tako pač je in se trudim čimbolj izkoristiti vsako minuto, kajti nikoli več ne bo včeraj.

Do vseh deklet/žensk imam spoštovanje ne glede na leta, še posebej imam poseben predal za starejše ženske, ki so uspešne v poslovnem svetu in v njih najdem poseben žar, kajti ob vsakem pogledu na tovrstno žensko mi daje samo moč, da lahko tudi jaz uspem."

Tanja iz Ljubljane

"Mene osebno staranje ne moti, prav nasprotno mi je izziv.

Stara sem 28 let in letos maja jih bom dopolnila 29. Vsakdo ki me vpraša koliko sem stara povem po pravic, čeprav mi nihče ne verjame. Vsi me pomladijo za 4 do 5 let, tako da moram na koncu celo z osebno izkaznico dokazovati, da mi verjamejo (lucky me :). Mogoče me pa prav zaradi tega ni strah. Edino kar mi gre ZELO NA ŽIVCE je to da mi vsak, ki ga poznam pod nos meče ‘drugo leto pa 30 - mater si že stara’ – saj vem, da je hec – a ko potem razmišljam, da pravzaprav ni čudno, da je ženske strah pred staranjem, ko pa jih družba do tega pripravi.

To da so samo moški šarmantni in ženske ne, NI RES! Poznam dosti starejših žensk, ki izžarevajo šarmantnost. Npr. babica od mojega fanta je stara že skoraj 80 let, pa izžareva izredno lepoto. Vedno je nasmejana, nikoli slabe volje, tudi ko je bolna je okrog nje vse lepo, enostavno je fenomenalna. Ko bom stara, želim biti takšna kot je ONA.

Nevenka iz Celja

"... kaj si mislim, ko gledam starejše gospe? Odvisno od tega, koliko skrbijo zase. Občudujem mojo teto, ki je stara 65 let in se vsak dan, preden gre v mesto po opravkih, lepo obleče, uredi, naliči in se tako ‘vzdržuje’. Ali pa ko gledam slike iz maminih obletnic osnovne ali srednje šole. Tam se prav vidi, katera ženska ima sama sebe rada in skrbi za svoj videz, tiste so tudi videti dosti mlajše od onih, ki to ne počnejo. In ja, te poslednje ženske se mi res smilijo in upam da nebom nikoli taksna kot one ... da bi se zapustila."

Jelena iz Brežic

"Menim, da se moški, če se le malo pazijo nase in si ne dovolijo pivskih trebuhov, veliko boljše starajo kot ženske. Ampak to se začne poznati šele tam nekje po 50.letu. Vsaj tako opažam okrog sebe.

Sama imam 37 let in vedno na glas povem, koliko sem stara. Morda zato, ker jih ne kažem toliko in mi vsak da kakšno leto manj. Zaenkrat sama kar uspešno kažem zobe staranju in upam, da bo tako še nekaj časa. Počutim se veliko boljše kot pred 10 leti in sem zelo srečna z mojimi leti. Je pa res, da me vseeno malo skrbi, kaj še bo. Zdaj se je ta meja kar malo pomaknila in lahko dobro izgledaš tudi pri 50. letih. A vendar ... z leti se vsaka manjkajoča ura spanja pozna, vsaka zaskrbljenost se vidi na obrazu, vsak kilogram se nekam naloži, pa nikakor ne oddide.

Pri moških se mi nekako ne zdi, da bi bilo tako hudo. Zdi se mi, da so moški z leti veliko šarmantnejši, vendar le, če se ne zapustijo. A če se oni z leti še vedno lahko oblečejo kot mladeniči, pa ne bodo izgledali smešno, pa se mi zdi, da smo me ženske hitro videti kot kakšne maškare, ki lovimo mladost v čudnih oblačilih za najstnice."

Melita iz Ljubljane

Pa povej, če niso bila to nadvse zanimiva mnenja.

P.S. Opravičujemo se tistim, katerih prispevek tu nismo objavili, pa tudi tistim, katerih prispevek smo občutno skrajšali. Iz izbora niste izpadle, ker bi vaše mnenje ne bilo dragoceno in zanimivo, temveč zato, ker je bilo vaše videnje nekoliko podobno že objavljenim mnenjem. V vsakem primeru se lahko ravno tako veselite cosmo paketa lepotil. In ja, pride po pošti!

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"