Lepotne operacije na intimnih delih

Čedalje več žensk se odloča za različne lepotne operacije na svojih intimnih predelih. Je to nečimrnost? Gotovo. Ne pa vedno. Preberi, zakaj.

25. 9. 2008

Če misliš, da je brazilska depilacija naj­bolj ekstremen poseg v tvoje intimne predele, se pošteno motiš. Na svetu se dandanes dogaja še veliko več. Sodeč po pisanju naših ameriških kolegic, se čedalje več žensk odloča za beljenje anusa oziroma zadnjične odprtine. Zakaj? Verjetno zato, da bo tako rožnata, kot jo imajo porno zvezdnice. Belilno sredstvo, ki jim to omogoča, je menda mogoče kupiti v povsem navadnih drogerijah, tudi pri nas pa poseg (poleg barvanja sramnih dlačic ) že opravijo nekateri kozmetični saloni.

Obsedene s primerjanjem

Dejstvo je, da takšne in drugačne ‘lepotne’ posege narekuje naša družba.

“Dandanes je vse več pritiskov na ženske, da morajo biti lepe, mlade in popolne. Sodobno kulturo zaznamujejo kult telesa in tiranija popolnega videza ter mladosti. Ljudje so postali obsedeni s prizadevanjem doseči ideale,” pravi dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Nenehno primerjanje sebe z drugimi ženskami, predvsem tistimi na plakatih in v revijah, je po mnenju dr. Kuharjeve eden od razlogov, zakaj so tovrstni posegi med ženskami tako priljubljeni:

“Vaginalna in analna kozmetična kirur­gija je po mojem posledica tega, da se ženske v tej sodobni obsedenosti s telesom ukvarjajo s prav vsemi deli svojega telesa, od javnih do vse bolj intimnih, jih raziskujejo in primerjajo z ‘normami’, ki so jim izpostavljene oziroma se jim izpostavljajo. Če se jim zdi, da ne ustre­zajo diktiranim standardom, se v želji po perfekciji nekatere zatečejo tudi k tej kirurgiji,” meni dr. Kuharjeva.

Intimni posegi

Če sta brazilska depilacija in barvanje dlačic že skoraj nekaj vsakdanjega in ju poznaš (ali si ju mogoče celo preizkusila), pa gotovo nisi vedela, da v tujini obstajata tudi intimna posega, kot je privzdigovanje ščegetavčka (ne vemo natančno ali zaradi estetskih razlogov ali tega, da bi ga moški lažje našli) ter povečanje točke G (kar naj bi ženski seveda podaljšalo užitek pri spolnem odnosu) in o čemer je zadnje čase vedno več govora. Učinek injekcije hialuronske kisline in kolagena naj bi trajal od štiri do šest mesecev, prve uporabnice pa posega ne morejo nehati hvaliti.

Toda če je beljenje anusa in vbrizgavanje botoksa v ritnici (seveda zato, da bi bila ritka čvrstejša in predvsem lepše oblikovana) najnovejša modna in nečimrna muha žensk, ki bi rade postale popolne in potešene, kaj se potem skriva za veliko bolj zahtevnimi posegi, kot so lasersko rekonstruiranje mišic v nožnici ali ponovna pridobitev deviške kožice?

Ne le nečimrnost

Dr. Barbara Čokl, plastična kirurginja, ki v svoji dolgoletni zasebni praksi v Ljubljani opravlja tudi operacije na intimnih ženskih predelih, pravi, da se za določenimi posegi resda skrivajo izključno lepotni razlogi, kljub temu pa je veliko več tistih operacij na intimnih predelih, za katere obstajajo povsem tehtni zdravstveni razlogi:

“Pri ohlapnih mišicah medeničnega dna pride do ohlapnosti in razširitve nožnice. Navadno se povečata notranji in zunanji premer nožnice, ki se pove­si. Pogosto ima to za posledico manjše trenje med nožnico in spolnim udom in posledično zmanjšan spolni užitek. V primeru korekcije stresne inkontinence (ko ženski pri kašljanju ali pri telovadbi uhaja urin), ne moremo govoriti o modni muhi oziroma lepotnem posegu, ampak gre za korekcijo funkcionalne motnje.” Podobno dobrodejni so lahko tudi posegi na sramnih ustnicah:

“Znano je, da razširjen vhod v nožnico, ohlapne, povečane male sramne ustnice in manjše, atrofirane velike sramne ustnice povzročajo večji stik sluznice s spodnjim perilom in lahko privedejo do pogostejših glivičnih okužb nožnice. Ko gre za izrazito povečanje malih sramnih ustnic, ne gre le za lepotni poseg, ampak je pri večini to področje pri določenih aktivnostih občutljivo, moteče, lahko celo boleče.”

Ženske se torej za tovrstne posege odločajo iz različnih razlogov. Mnoge gotovo zato, kot pravi dr. Kuharjeva, “ker so nezadovoljne s svojimi spolnimi organi po porodih ali v procesu staranja”. Tudi strokovnjaki v svojih člankih navajajo, da se na tisoče tovrstnih ope­racij opravlja predvsem na pacientkah, ki so po nosečnosti utrpele večje fizične spremembe na spolnih organih in želijo ponovno uživati v spolnih odnosih tako kot pred porodom. Veliko žensk, ki se soočajo s tovrstnimi težavami, nikoli ne spregovori o njih, kaj šele, da bi vedele, da obstaja možnost, da jih odpravijo. Ko potem končno izvedo, da si lahko s posegom izboljšajo kakovost spolnega življenja in s tem življenja na splošno, se gotovo ne obremenjujejo z moralnimi zadržki, ki jih do tega goji javnost.

Morala proti stroki

Žal pa o takšnih in drugačnih funkcional­nih razlagah o razlogih za določene intimne posege mnogi ljudje sploh nočejo slišati. Tako so obsojanja, zavijanja z očmi in kazanja s prsti izredno pogost spremljevalec debat o plastičnih posegih.

O neodobravanju in moralnih zadržkih se zato govori veliko več kot o koristnosti takšnih posegov, tarča obsojanj pa so prav plastični kirurgi. Dr. Čoklova pravi:

“Zame noben od posegov na intimnih predelih ne more biti moralno sporen. Moralno sporna je lahko le zdravnikova odločitev, da poseg opravi pri pacientki, za katero ve, da ji poseg ne bo prinesel pričakovanega uspeha oziroma ne bo rešil pacientkine težave. Naj navedem primer: pacientka je želela opraviti poseg rekonstrukcije deviške kožice, ker jo je v mladosti posilil moški in zaradi tega še ved­no trpi. Želela si je izgubiti nedolžnost z moškim, ki ga ljubi. Na osnovi razgovora sem ocenila, da ji omenjeni poseg ne bi pomagal doživeti tega, kar si želi, saj gre predvsem za psihološko težavo in ji fizična vrnitev ‘nedolžnosti’ ne more izbrisati čustvene rane. Zato sem ji predlagala, naj težavo poskuša rešiti pri psihoterapevtu.”

Ko se torej pri plastičnem kirurgu oglasi pacientka s svojo željo, je vsakršno mo­raliziranje družbe, pisanje ironičnih ali ostrih protestnih člankov in neodobravanje javnosti popolnoma odveč. Ali kot pravi dr. Čoklova: “Konec koncev je povsem nepomembno, kakšno mnenje ima o določenem posegu okolje, družba. Niti ni pomembno, ali se mi zdi oziroma menim, da je neka želja perverzna, smešna, saj nimam pravice soditi. Moja dolžnost je, da želeni poseg odklonim, kadar predvidevam, sumim ali celo vem, da pacientu ne bo koristil oziroma je tveganje pri posegu neprimerno večje kot pa uspeh, ki bi ga dosegli. In če dekletu, ki prihaja iz okolja, kjer je nedolžnost pogoj za sklenitev zakonske zveze s partnerjem, ki ga ljubi, ne more pa spremeniti njegovega prepričanja, vrnem nedolžnost? Verjamem ji, da gre za ljubezen in se ne omejujem z etičnimi zadržki družbe. Lastna vest je moj edini pravi sodnik.”

Marta Pirnar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri