Legende lepote: Od prve maskare do …

24. 5. 2011

Čeprav se danes zdi uporaba pudra nekaj povsem samoumevnega in večkrat slišimo, da je to ali ono lepotilo uporabljala že Kleopatra, pa je razvoj kozmetične industrije in nam najljubših znamk največkrat splet velike sreče in entuziastičnih zamisli.

Prvi arheološki dokazi uporabe kozmetike segajo v čas starega Egipta, kar 3500 let pr. n. š. Dokaz so v grobnicah izbrancev najdena črtala, s katerimi so si obrobljali oči. V srednjem veku je bila med plemstvom popularna bela polt, ki so jo pričarali kar s pasto iz moke, apnenca ali svinca. Pozneje je postalo v zahodnjaški kulturi ličenje neprimerno in vulgarno, posluževale so se  ga le prostitutke.

Ponovno uporabo make-upa so začele z razvojem filma propagirati igralke.

Takrat je bila večina kozmetičnih proizvodov na voljo kar v kuhinji – za lepšanje so na primer uporabljali kar jagode in borovnice, saj so imeli umetno narejeni izdelki dvomljivo kemično sestavo. Šele z novimi lepotnimi odkritji sredi prejšnjega stoletja je kozmetika postala dostopna vsem ženskam – kozmetični proizvodi so od takrat na voljo v vsaki kozmetični trgovini ter so preprosti in varni za uporabo. Prav ti pionirji lepote so kljub poplavi izdelkov in agresivni promociji na svojih področjih največkrat najboljši še danes.

Kriva je ljubezen

Kaj bi danes jemale na samotni otok, če ni bi bilo Mybell in njene nesrečne ljubezni? Davnega leta 1913 je kemik T. L. Williams za svojo sestro Maybell ustvaril ličilo, ki bi poudarilo njene obrvi in trepalnice. Iz vazelina in premoga je zmešal pasto in tako izumil prvo maskaro, čudežno ličilo, ki ga danes uporablja milijone žensk po vsem svetu. Maybell je osvojila svojega izbranca in se z njim pozneje tudi poročila, brat Thomas, pa je leta 1915 ustanovil kozmetično podjetje Maybelline (Maybell + vazelin). Tako je bila rojena zgodba o uspehu te blagovne znamke, ki še danes ponuja Great Lash – eno najbolj prodajanih maskar na svetu.

Filmski scenarij

Z napredkom je filmska industrija potrebovala in tudi reklamirala posebne kozmetične izdelke; v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je postal moden naličen videz, ki so ga spodbujale gledališke igralke, še bolj pa hollywoodske filmske zvezde.

Glavni čarodej make-upa, ki je pomagal ustvariti izdelke za potrebe filma in tudi za široko potrošnjo je bil Max Factor. Poljak, ki se je kot učenec pri nekem farmacevtu navdušil nad mešanjem kozmetike, je pozneje odprl svoj salon z ročno izdelanimi šminkami, lasuljami, parfumi in kremami. Potujoča gledališka skupina je od njega kupila nekaj teh izdelkov, ti pa so pripomogli k temu, da jih je na njihovih predstavah opazila ruska noblesa. Max je tako postal uradni lasuljar in oblikovalec maske za ruski cesarski balet. V času boljševiške revolucije je leta 1904 migriral v združene države, kjer postal zastopnik za teatralni make-up. Z razvojem filmske industrije so obstoječi izdelki postali  nepraktični za potrebe črno-belega filma, saj je ta namesto težke maske zahteval tanek in prosojen nanos.

Oče modernega make-upa, kot Maxa večkrat imenujemo, se je vedno znal prilagoditi razmeram in je izumil puder, ki ga je zahtevala razvijajoča se filmska industrija (Greasepaint, 1914), pa tudi besedo make-up in številna ličila, ki so v uporabi še danes: prvo bleščilo, prvi lak, prvo obstojno šminko, nemasten puder v stiku, umetne trepalnice, svinčnik za obrvi, barvna senčila …

Svoje je dodal članek

Čeprav je bilo vse do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja na trgu veliko ličil za polepšanje, na oddelkih s kozmetiko ni bilo mogoče kupiti na primer mila za obraz pa tudi kozmetični proizvodi za nego občutljive kože še niso bili na voljo. Vse se je spremenilo s člankom Ali lahko ustvarimo čudovito kožo?, ki je leta 1967 izšel v ameriški reviji Vouge. Takratna urednica lepote Carol Phillips je intervjuvala dermatologa dr. Normana Orentreicha, ki je predstavil svoje videnje nege kože in odstranjevanja odmrlih celic. Bralkam je razložil, da ni treba, da so ujetnice kože, s katero so se rodile, ampak lahko čudovito polt ustvarijo v 3 preprostih korakih – s čiščenjem, uporabo zaščite pred soncem in zdravim načinom življenja. Družino Lauder je članek tako navdušil, da so  ustvarili Clinique  – prvo blagovno znamko, katere izdelki niso odišavljeni in so alergijsko testirani (1968). Tako kot nekoč tudi danes vsak izdelek Clinique 12-krat testira kar 600 uporabnikov.

Zgodba iz Slovenije

Prvo kozmetično podjetje pri nas je Ilirija (1908), ki je v več kot 100-letni zgodovini ustvarilo veliko prepoznavnih blagovnih znamk: Subrina, Green Line, Cvet, Dan na Dan, Amai ... V sedemdesetih prejšnjega stoletja sta se ji pridružila še Kozmetika Afrodita s široko paleto izdelkov za nego obraza, telesa in las ter Krka kozmetika, ki je leta 2007 z blagovno znamko Vitaskin Pharma vstopila tudi na področje dermokozmetike.

Zvezda med slovensko kozmetiko je tudi Extravaganja, ki je narejena iz hladno stisnjenega olja industrijske konoplje in se uspešno prodaja celo v tujini, tudi na tako konkurenčnem trgu, kot je nizozemski.

Konec dober vse dobro

Zdi se, da se danes v kozmetični industriji dogajajo prelomne stvari: izdelki vsebujejo vse več naravnih sestavin, pridobljenih s postopki, ki spoštujejo naravo in podpirajo širše socialno okolje. Veliko pozornosti je usmerjene k embalažam, saj so te iz razgradljivih materialov, če že ne iz recikliranih.

Ena najlepših sodobnih zgodb je zagotovo zgodba L'Occitane. Pred več kot 30 leti se je Olivier Baussan po navdihu spominov iz otroštva v Provansi odločil, da oživi tradicijo svoje rojstne pokrajine. Kupil si je preprost parni destilator, nabral rožmarin in pridobil čisto rožmarinovo eterično olje, ki ga je nato prodajal na okoliških tržnicah. Ljudje so bili navdušeni in podjetje je začelo rasti. Tudi splet srečnih naključij ga je vodil do srečanja z novinarko, ki mu je razkrila zgodbo o čarobnem drevesu karite. Odtlej podjetje vztrajno raste, vztraja pa tudi pri svojih načelih in bistvenih vrednotah, kot so oživljanje tradicij in sestavin Sredozemlja, spoštovanje okolja, uporabnikov, dobaviteljev in zaposlenih ter odgovornosti do družbe in pomoči slepim in slabovidnim.

Besedilo: Nika Veger, fotografije: Promocijski material, arhivi proizvajalcev