Zveza ŠKIS ostro proti vpeljavi šolnin v javno visokošolstvo!

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v poročilu o strukturnih reformah za rast gospodarstva ponovno predlagala vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah. Zveza ŠKIS takšnemu ukrepu odločno nasprotuje!

Zveza ŠKIS ostro proti vpeljavi šolnin v javno visokošolstvo! (foto: shutterstock) shutterstock
25. 2. 2013

Zveza študentskih klubov Slovenije nasprotuje kakršnimkoli oblikam plačljivega študija, saj bi ti ukrepi vodili v omejevanje dostopnosti do visokošolskega izobraževanja, predvsem pa bi ta ukrep vodil v poslabšanje že tako nezavidljivega položaja študentov, ki izhajajo iz socialno šibkejšega okolja.

Izjavo Timoteja Viteza, vodje odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS, v nadaljevanju objavljamo v celoti:

"Reševanje finančne krize na način prelaganja finančnih bremen na ramena študentov je nedopustno in hkrati tudi v nasprotju z vizijo slovenskega visokega šolstva. Ta  je izražena v Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 in v naslednjem desetletju predvideva dvig vključenosti populacije 19-24 let v terciarno izobraževanje na 75 odstotkov, kar pa bi bilo z uvedbo šolnin nepredstavljivo, o čemer priča dejstvo, da je najvišji odstotek vključenosti v terciarno izobraževanje pri državah, ki imajo uveljavljene šolnine, dosegla Nizozemska z zgolj 32,4%.

Tako drastičnih reform, kot je sprememba financiranja visokega šolstva, bi se bilo potrebno lotevati dolgoročno in celovito, ne pa brezglavo ter brez analiz slediti priporočilom OECD; na tem mestu opozarjamo na primer Velike Britanije, ki je po priporočilu OECD uvedla t.i. 'študentske kredite' in šolnine – te so v zadnjih letih drastično narasle in povzročile ogromno zadolževanja med mladimi.

Slaba praksa Velike Britanije kaže, da uvedba šolnin in prisila v jemanje posojila ogrozi dostopnost visokega šolstva. Zaradi strahu pred zadolževanjem se predvsem socialno šibkejši sloj prebivalstva težje odloča za študij in zaradi tega se je tudi že zmanjšala vpetost generacije 19-24 let v terciarno izobraževanje.

Na Zvezi ŠKIS hkrati opominjamo, da je Slovenija trenutno v finančno zelo neugodnem položaju in se nikakor ne more primerjati z drugimi državami, ki so uvedle šolnine, saj imajo le-te hkrati razvitih tudi več sistemov, ki omogočajo študij tudi socialno šibkejšim posameznikom. Tudi uvedba dodatnih štipendij in študentskih posojil ne bi rešila te težave – štipendije nikakor ne nadomestijo sistema javnega financiranja visokošolskih zavodov in so dostopne le določenemu krogu posameznikov. Nevarnost študentskih posojil, ki jih je navadno treba odplačati po zaključku študija, vidimo predvsem v tem, da to povleče za sabo stanovanjski problem in nasploh podaljša čas do popolne finančne samostojnosti diplomanta.

Predlog OECD izhaja iz težnje po povečanju učinkovitosti in kakovosti visokošolskega izobraževanja – na tem mestu bi si drznili predlagati namesto uvedbe šolnin dejanske ukrepe, ki bi vodili k povečanju kakovosti, kot so redni samoevalvacijski postopki visokošolskih zavodov, kakovostna zunanja evalvacija, strogi akreditacijski in re-akreditacijski postopki... ; če že obstaja ta neznanska težnja, da bi se približali naprednejšim evropskim in drugim državam in le-tem konkurirali, počnimo to raje z uvedbo kulture kakovosti na nivoju, kot jo te države poznajo, saj samo uvedba šolnin zagotovo ne bo pripomogla k povečanju kakovosti in skoku navzgor po Šanghajski lestvici.

Prav tako smo na Zvezi ŠKIS zgroženi, saj so v medijih nekateri profesorji javnih visokošolskih zavodov pozdravili priporočilo OECD in uvedbo šolnin, kar je svojevrsten absurd. Menimo namreč, da bi morali pedagogi na javnih zavodih, kot javni uslužbenci biti tisti, ki si prizadevajo za visoko šolstvo kot javno dobrino in njegovo dostopnost kot del občega družbenega interesa. Nekdo, ki je v vsakodnevnem stiku s študenti, bi moral skrbeti za njihovo vključenost brez omejevanja na podlagi finančnih, ekonomskih ali socialnih okoliščin. Akademski kader mora po našem mnenju imeti kot prioriteto zastavljeno kakovostno, stalno razvijajoče se, javno terciarno izobraževanje, dostopno na podlagi sposobnosti in prizadevnosti,  zato pozivamo vodstva fakultet in univerz, da se odzovejo in priporočila OECD označijo kot zavržna.

Uvedba šolnin bi po našem mnenju dokončno pomenila razkroj javnega izobraževanja, povečala družbeno segregacijo in izničila enaka izhodišča vseh za pridobitev izobrazbe, znanje pa omejilo na podlagi finančnih zmožnosti. Le tega ne smemo reducirati na raven tržne dejavnosti ali storitve, saj študenti nismo stranke v visokošolski dejavnosti, temveč najpomembnejši partner. Vlaganje v izobraževanje pa je edina možnost za gospodarski, družbeni, kulturni in duhovni razvoj Slovenije."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri