Znane štipendistke programa Za ženske v znanosti 2016

Farmacevtka Barbara Zorec, biologinja Anamarija Žagar in kemičarka Mirjana Rodošek (na fotografiji zgoraj) so dobitnice štipendij v višini 5.000 evrov.

Ocenjevalna komisija je bila enotna, da njihova dela odsevajo znanje, odličnost in vizijo ter predstavljajo pomemben doprinos k razvoju znanosti.

V počastitev dosežkov slovenskih raziskovalk je danes v Atriju ZRC v Ljubljani potekala slavnostna podelitev štipendij. V imenu partnerjev nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« in pod pokroviteljstvom ZRC SAZU so izbranim trem najbolj perspektivnim raziskovalkam štipendije podelili Brigitte Streller, generalna direktorica L'Oréal Slovenija, dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter Marjutka Hafner, generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

29-letna Barbara Zorec je raziskovalka na področju dermalnega in transdermalnega vnosa učinkovin.

Pravi, da jo je naravoslovje vedno zanimalo, še posebej vse v zvezi z zdravjem. Ker pa se ni videla v vlogi zdravnice, se je odločila za študij farmacije. Zdaj se trudi, da bi na neboleč način s pomočjo električnih pulzov, ultrazvoka in laserja spravila preko kože v telo čim večji spekter različnih zdravilnih učinkovin:

»Na področju transdermalnega vnosa učinkovin sem pristala naključno. Ni bilo potrebno veliko časa, da sem delo na tem področju vzljubila, saj mi je pri svoji interdisciplinarnosti nudilo ogromno novega znanja in s tem potešitev moje radovednosti.«

Barbara je prek raziskovalnega dela povezana s Fakulteto za farmacijo in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani ter na drugi strani sveta z University of Canterbury v Christchurchu na Novi Zelandiji. »Štipendija je zame predvsem nagrada za moje dosedanje delo in hkrati vzpodbuda za vztrajnost tudi v prihodnost,« pravi Barbara, ki prizna tudi, da delo v znanosti ni samo delo, temveč način življenja.

32-letna Anamarija Žagar raziskuje na področju biologije in ekologije živali. Biologija je bila že v osnovni šoli njen najljubši predmet, zanimanje zanjo pa ji je vzbudil oče s svojim izkustvenim znanjem o naravi.

V svojem doktorskem delu se ukvarja z medvrstnim tekmovanjem med pozidno in velebitsko kuščarico.

Gre za raziskovanje mehanizmov medvrstnih interakcij v povezavi s fiziološkimi prilagoditvami hladnokrvnih organizmov in vplivom slednjih na interakcije z drugimi vrstami živali. Posebnost njenega doktorskega raziskovanja je, da ima mentorja pri nas na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na Portugalskem. Iskreno se je razveselila štipendije. Še posebej za to, ker je komisija ocenjevala kakovost dela in ne le referenc mentorjev, kot se večkrat dogaja:

»Finančna pomoč mi bo omogočila kvalitetnejše raziskovalno delo v zadnjem letu doktorata.« Anamarija priznava, da sicer denar ni največja spodbuda: »Gre za motivacijo, ko si želiš doseči neke rezultate s pozitivnimi učinki, na primer ohranitev ogroženih vrst ali habitatov.«

28-letna Mirjana Rodošek se je za študij kemijskih znanosti odločila po diplomi, ko je zasledila razpis za mlade raziskovalce na Kemijskem inštitutu.

Področje novih materialov jo zanima, saj slednji »omogočajo izboljšanje obstoječih materialov in pripomorejo k skupnemu dobremu«.

Mirjana v sklopu doktorskega dela pripravlja protikorozijske zaščitne prevleke za kovino in kovinske zlitine ter z degradacijskimi postopki preizkuša njihovo učinkovitost. Zdi se ji, da je raziskovalno delo včasih v očeh javnosti premalo cenjeno in predstavljeno.

»Najbolj pogrešam več sodelovanje med industrijo in znanstveno raziskovalnimi institucijami ter odgovornost vodilnih, ko mladi zaključujejo obdobje mladega raziskovalca,« pove štipendistka, ki si v prihodnosti želi podrobneje spoznati industrijo. Štipendija »Za ženske v znanosti« ji poleg pohvale za dosedanje delo pomeni tudi »vzpodbudo in dodatno motivacijo za nadaljnje delo«.

Na letošnji razpis se je z izjemnimi prispevki prijavilo 18 mladih raziskovalk.

Prijave je pregledala strokovna tričlanska ocenjevalna komisija v sestavi prof. dr. Irene Mlinarič Raščan s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, doc. dr. Mirijam Vrabec z Naravoslovnotehniške fakulteta Univerze v Ljubljani in dr. Ive Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta Ljubljana. Odločitev o izboru nagrajenih del je potrdil tudi Nacionalni odbor »Za ženske v znanosti«.

Ocenjevalke in nacionalni odbor so največji doprinos k znanosti prepoznali prav v delih nagrajenih štipendistk, saj je bila dodana vrednost njihovih del poudarjena zlasti v visoki stopnji inovativnosti predlaganih projektov, ki je jasno razvidna iz uporabe interdisciplinarnih pristopov pri reševanju zastavljenih znanstvenih problemov.

Vse tri nagrajenke izkazujejo odlično dosedanje znanstveno delo, ki se odraža v bogati bibliografiji s področja doktorske disertacije.

O nacionalnem programu

»Za ženske v znanosti« Nacionalni program »Za ženske v znanosti« je del širšega L'Oréal-UNESCO partnerstva »For Women in Science«.

Ta vključuje mednarodne štipendije za mlade raziskovalke in njihovo raziskovalno delo v tujini ter mednarodne nagrade za že uveljavljene znanstvenice z izjemnimi dosežki v znanosti.

V Sloveniji Nacionalni program »Za ženske v znanosti« že vse od leta 2006 opozarja na pomen in vlogo žensk v znanosti in s štipendijami nagrajuje njihovo znanstveno odličnost.

Doslej so partnerji s štipendijami nagradili že 25 izjemnih raziskovalk, od katerih sta dve prejeli tudi mednarodne štipendije. Partnerja projekta, L'ORÉAL in UNESCO, že od leta 2001 z mednarodnimi štipendijami spodbujata znanstvene talente, mednarodno znanstveno sodelovanje in razvijanje medkulturnih mrež.

Od leta 2014 naprej se mednarodne štipendistke izbirajo v sklopu projekta International Rising Talents, na razpis pa se lahko prijavi le ena izmed prejemnic nacionalnih štipendij iz posamezne države, ki najbolj ustreza razpisnim pogojem za mednarodno štipendijo in jo predlaga nacionalni odbor.

Zanimive vsebine v povezavi z nacionalnim programom L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« so dostopne na Facebook strani Za ženske v znanosti.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord